in to obe od Slovenskih avtorjev. V obeh primerih gre za neke vrste kriminalko, pri čem je prva od Karlovška z naslovom Še sem živa, taka bolj enostavna in res prav primerna za poletno branje, ko včasih tudi nisi čisto 100% zbran pri branju. Zgodba ni zahtevna je pa vseeno zanimiva in se lepo
sem začel sestavljati zapis, po moje sem prišel nekje do polovice. Ne rečem da ga kdaj ne bom objavil, ampak za enkrat ne. Pa ne zato, ker se ga nebi upal ali pa zato, ker bi se bal, da bi se zopet nekdo prepoznal v njem, ker vem da bi se, pač pa preprosto za to, ker po prespani noči vidim, da ni vr
je opazka, ki jo mnogokrat slišimo, ko beseda nanese na države naše bivše domovine. Kar nekaj let imam priliko vsake tolko iti na ta naš "zaostali" Balkan in vedno bolj se sprašujem ali smo res mi tako napredni in ali je to kar mi živimo res tako super. Tokrat bom mesec dni preživel v Srbiji, n
pravijo, da je božja mast. Jaz se tega zadnje čase poskušam naučit skoz šport. Torej nadzor srčnega utripa predvsem pri teku zahteva kar nekaj napora, če pa že ne tako veliko napora držati nizek pulz, kar je v bistvu lahko prav prijetno, ker se pač ne mučiš tolko, če tečeš pri pulzu med 130 in
so res v vrhu kar se tiče literature. Ugibam, ampak zna bit, da je to zaradi dolgih obdobij, ko je zunaj tema in imajo ljudje več časa, da so vsake toliko sami s sabo ali pa s svojimi mislimi in idejami, ki jih potem prelijejo na papir. No na Biblosu sta sedaj na voljo dve knjigi Pomladna
vedno znova navduši s svojo kuliso in izborom izvajalcev. Tokrat smo šli na koncert Vlada Kreslina. Doma imam nekaj plošč a še nikoli mi ga ni uspelo poslušat v živo. In doživeli smo presenečenje in to kako. Vlado ni več v rosnih letih, letos bo napolnil 70 in postregel nam je z skoraj dvema u
kot so jeza, žalost, nemoč in še kas se zadnje dni kopičijo v meni, še posebej se mi to dogaja po nočnih službah, kjer se zadnje čase kot po pravilu ukvarjamo res z izmečki, ki jih je naplavilo to človeštvo. Poslanstvo, da bi naša služba morala ljudem pomagati pa je že dolgo izgubilo svoj pome
predvsem pa s časom tudi hitreje. No, tako trdi Phil Maffetone, ki pravi, da dolgoročen počasen trening izboljša hitrost, ali bolje rečeno, če dolgo tečete pri nizkem pulzu s časoma pri tem istem pulzu tečete hitreje.Metoda je preprosta, od 180 odbijete leta in to je vaš ciljni pulz in nato tr
v tem času je rezerviran za Radence in udeležbo na teku. Že kar na začetku povem, da sem letos prišel čisto do cilja, ne pa tako kot lani, ko sem očitno precenil svoje možnosti in nato dan preživel v bolnici.Torej letos spet v petek popoldan z avtodomom v Radence, kjer smo se sparkirali pri no
bodo sedaj na vrsti. Prav je, da po včerajšnjem jamranju danes nadaljujem malo bolj vedro. Pravkar sem prišel z 11 kilometrskega teka, no ni bogve kaka razdalje, je pa glede na moje cilje več kot dovolj.Priznati moram, da sem zadnjih nekaj let kar malo popustil, pa ne toliko pri športu, kot pr
tak bi lahk opisal svoje počutje tele dni. K temu seveda najbolj pripomore tale služba, ki me res ubija na trenutke, sploh tele nočne me bojo ugonobile, če se mi jih ne bo uspelo rešit v doglednem času. Nočne skupaj v kombinaciji z poslušanjem raznih ljudi, ki si mislijo, da so najpomembnejši na sve
knjiga, ki sem jo prebral na dah. Samo to bom reku, vzemte jo v roke in se sprostite. Seveda jo najdete tudi v e obliki
v službi. Tak so minali tile praznični dnevi. Žal nisem vzel dopusta za praznike a se je še kar dobro izšlo z razporedom, tako smo prejšnji četrtek po nočni krenili proti naši obali. No, da smo si malo popestrili naš izlet smo za prvi postanek določili obiske tehniškega muzeja v Bistri. Zanimi
ki sem ga že omenjal v mojih zapisih, gre za podkast Money-how, kjer se teme vrtijo okoli financ in upravljanja z njimi. Zadnji pogovor, ki sem ga pa poslušal pa je bil o meni zelo ljubi temi, upokojevanju. Zakaj je ta tema meni zelo ljuba se vas sedaj veliko sprašuje. namreč gre za temo
ali v originalu Crno bjeli svijet, nadaljevanka, ki bo pritegnila še posebej tiste, ki so(mo) nekako živeli v obdobju konec 80ih pa do začetka 90ih. Serija na humoren na trenutke pa tudi tragičen način prikazuje ves blišč in bedo življenj v tem obdobju. Za jugo nostalgike bo sploh zanimi
in vse izpeljanke na to temo so danes del modernega izrazoslovja, čeprav roko na srce jih večina najbrž z mano vred niti ne ve kaj to na bi pomenilo.Ampak recimo, da se mi mal svita, bom tako na brzino reku, da trajnost najbrž glih ne pomeni to, da moramo danes imeti vse na elektriko, ki je ro
je nekaj kar obožujem. Sliši se čudno, smo lastniki avtodoma jaz pa imam rad rutino. Na prvi pogled res čudno, ampak kakor koli da je se me rutina drži, ko sem doma in ko smo kje na poti.In kaj to za mene pomeni. No navijanje ure, da grem tečt že dolgo ne več, razen seveda na dan dnevne službe
kar se tiče pretečenih kilometrov ja padel, saj sem pretekel 130 kilometrov, če temu dodam še kolo pa fitnes pa še mal teka na smučeh....Je pa to daleč od kilometrov, ki sem ji nabijal do septembra 2013, ko so se številke sukale tud pri plus 500 včasih pa tud plus 600 kilometrov na mesec. No,
ali kako bi rekli vikend potepanju na Ptuju. Vreme ni glih kazalo za kake bajne izlete zato smo se odločili, da gremo v bližnji Ptuj. V petek popoldan smo parkirali na super PZAju v Zabovcih tik ob ptujskem jezeru. Res super parkirišče z sanitarijami, vodo, elektriko in še igriščem za otroke,
roman je tale Snežna slepota ali v angleščini Snow blind, prva v seriji knjig Ragnarja Jonassona, ki opisuje zgodbo mladeniča, ki se odloči, da po končani policijski akademiji odide na daljni sever Islandije, kjer ves čas sneži in je tema in mraz, ter tam reši svoj prvi primer umora. Kot