S Prvo damo sva izkoristila solidno vremensko napoved, se odpeljala v Vipavo in se zapodila v Nikolajevo smer. Če je ARSOtov Aladin za skupno turo napovedoval pesimistično in je vreme dostavilo optimistično, v najinem primeru žal ni bilo tako. Prvi dež je pobožal najini lici v trenutku, ko sva se na
Prerivanja tokrat ni bilo. Ko smo si Larisa, Rok, Janko, Marko in Marjeta od blizu ogledali tulanje, orodjarjenje ali kakor koli že imenujemo demonstracijo, ki sta jo prikazala Slatki in Metek, je vnema med nami začetniki popustila. Da se je moral prvi v eni "usra..." štirki usesti in je že po nekaj
Če smo doslej bolj tipali, gre zdaj zares. Tretja tura alpinistične šole naj bi nekoliko bolj odstrla zastor v svet alpinizma. Tokrat nas ni zeblo, celo 'zašvicali smo se ful', ko smo v nedeljskem jutru marširali proti vipavskemu alpinističnemu poligonu. Tudi deževalo ni, ampak se nam je vsake tolik
Sredo smo Gres, Poli, Cuker (tri hrane:) in jaz namenili dvem ljubeznim. Hribom in ferajnu. Z Boštom sva šla v Severozahodni greben, druga dvojica pa v Kratkohlačo. Kljub temu, da snega praktično skoraj ni več, se je mestoma vseeno gazilo do kolen. Sneg je bil južen, razmere pričakovano nikakve. Pa
Gregorčič je namignil, naj v soboto od doma ne odhajamo prezgodaj, in nebodigalen smo Sandra, Klaudija, Janko, Marko in Marjeta takoj poslušali. Poteza se je izkazala za odlično, saj smo si morebitne zablode vsaj v prvem delu prihranili. Nekdo je zagazil pred nami. Ko sta se naša nesojena vodnika ob
Danes sva šla z Gresom malo gazit proti Kamniškemu sedlu in lahko z gotovostjo rečeva, da se je zima začela in da že pošteno tolče s šapami :). Snega je bilo ogromno, tako da sva iz varnostnih razlogov opustil ritje sedla :). Bilo je vseeno fino, veter je napravu piling na obrazu in šnopec pri Jurju
Za krompirjeve počitnice je Alpinistka končno stopila na ledenik nad Courmayeurjem. Pozdravilo nas je perfektno vreme, veliko frišnega snega in zelo znosne temperature za nekajdnevno bivanje v šotorih :). Za piko na i pa so poskrbele niti ne tako slabe razmere za plezanje, vsaj v tistih smereh, ki s
Začelo se je! Sobota ali nedelja, to je zdaj vprašanje. Dežurni vremenoslovci so odločili, da bo za bodoče alpinistične pripravnike primernejše nekoliko bolj suho in toplo vreme, zato smo pod vznožje plezališča v Črnem kalu krenili v soboto (na koledarju je bil 22. oktober). Še sreča, da smo zjutraj
Pozdravljeni, v letošnji izvedbi alpinistične šole imamo še nekaj prostih mest. Vabljeni, da se nam pridružite na sredinih (ob 19:00 v PCAOŽ) predavanjih alpinistične šole. Pristop k šoli je možen najkasneje do konca meseca oktobra. Več informacij lahko dobite pri: vodji šole: Boštjan Tomplak -
Poleg uvodnega predavanja in začetka nove alpinistične šole, smo z družabnimi aktivnostmi otvorili tudi plezanje na naši steni. Za to je najbolj primeren en in edini FART - Ferajnovska amaterska rekreativna tekma, tokrat že druga po vrsti. Neli in ekipa postavljalcev so pripravili 20 bolderaških in
Pravijo, da je FB ena sama neumnost. Meni pa je vendarle omogočil, da sem v soboto doživel uživantsko plezarijo. Pa pustimo podrobnosti. V soboto zarana sva z Evo Breznikar odrinila iz Ljubljane v Logarsko dolino. Zastavljen cilj je bila Igličeva smer v Mali Rinki. Po slabih dveh urah dostopa, sva z
Po dveh dneh intenzivnih pogajanj in priprav, smo se Sandra, Marko in jaz pognali v, pred kratikim z našega AO že obiskano, smer v Debelem vrhu. Kljub »pokvarjenim« budilkam, od strmega dostopa pekočih nogah, občasnem rahlem dežju, smo se dobre volje razgibali skozi prvi raztežaj opremljene smeri. P
Po več kot enomesečnem potovanju je bilo treba v hribe sprobat formo. S Primožem se dogovoriva za soboto, ko naj bi bila vremenska napoved še okej. Ideja za smer pade: SV raz Kalške gore. Meni se zdi preveč severna (mrazzz), Primožu pa bolj vzhodna, 'saj bova itak zgodi štartala pa na jugu bo jugoza
V petek zvečer sem se vsedla na vlak in se zjutraj zbudila v Švici. Tam me je pobrala črna makina v kateri je sedela Hermanca in sva šli. Čez lepe švicarske prelaze v Saas Fee. Pred vasico pustiš avto in jo peš mahneš do izhodišča. Še sreča, da sva v avtu klepetali kot za stavo, kajti ko sva si nade
Močno zdesetkana, ampak res močno zdesetkana ekipa se nas je zbrala z neko željo raziskovanja, za nas novih skritih kotičkov naših gora. V petek smo se proti bivaku za Akom odpravili Petra, Vesna, Vanč in Gres. Zaradi razno raznih okoliščin se je tudi plan dvodnevnega plezanja skrčil samo na soboto.
S Kajo in Špelo smo šli na (v) Nebeško simfonijo. Smo bili kar glasni. Sila neolikano. Ampak pri vsem tem prijetnem soncu, toplih travah, dobri družbi, lepih plateh in dveh bolderskih problemih ni šlo drugače.
Herminca se je vrnila, pa sva v petek končno šli še midve v Srebrnjak. Po Severozahodnem stebru natančneje. Smer je lepa, skica s plezanja.net pa natančna. Uživali sva v lepem dnevu in odlično izkoristili trentarske štante. Lepo plezanje, ganljivi razgledi, priljubljena (in pogosto pogrešana) družba
V nedeljo sva z Dalenjcem zarinila v Mlinarico, ki se nama je teden prej izmuznila zaradi moje afinitete do alkohola in rešila še eno uganko J stene Lešarjeve peči. Potegnila sva novo, lepo smer v super skali, ki poteka desno od smeri Belo sonce. Dolga je približno 400 m, težave pa vedno v okviru IV
V soboto zarana smo z Boštetom in Jankotom zakorakali v Krmo. Po slabi uri hoje smo se od že navsezgodaj dehtečih romarjev na Triglav poslovili. Naš cilj: Veliki Draški vrh (2243 m) oziroma dobrih sto metrov pod njim. Polkilometrska smer, ki ima še kakšnih sto metrov viška (spodaj namreč "dostopiš"
Isti dan ko se je odvijala kolesarska zadeva juriš na Vršič sva se z Željotom odpravila v smer Debelakove v Veliki Mojstrovki nevede da je bil očitno tudi juriš v to smer na ta dan. Beri vsaj 8 navez v smeri. Ker je bila smer za izpitno turo je Željo vse zadeve do podtankosti naštudiral in temu pri