Pred drugim dnevom prečenja zahodne sahare smo si oddahnili še v čudovitem zalivu, kjer se puščava spusti do morja, med klifi. Maroška policija nam je takoj prišla povedat, da tu ne smemo prenočevati. Seveda ne bomo in se bomo premaknili nazaj v Jraifio.Tokrat sva potovanje preko pustinje nada
Ob čudovitem sončnem vzhodu (fotografijo imajo naši prijatelji : TUKAJ !!! ) smo občudovali prelep rdečkast nadih barv gričevnate pokrajine Argana.V taki pokrajini smo se približevali mestu Agadir, da opravimo nakupovalne obveznosti. Menjava denarja, običajni nakupi. Agad
V poznem večeru smo sledili Damjanovemu avtu iz Boujdourja na saharsko pisto (ne moreš temu reči, da je to cesta) v notranjost puščave. V trdi temi smo se z avti namestili okoli zapuščene stavbe. Videli nismo nič razen veliko svetlih zvezd na temnem nebu. Tišina in utrujeno
Camp Naila leži v naravnem parku Khenifiss. Kot mnogi campi v tem delu Maroka nudi le prostor in nič drugega. V parku imajo majhen muzej oziroma sobo s predstavitvenimi fotografijami ptic in živali v tem parku. Seveda predstavnik razloži vse v francoščini. Na srečo je z nami Špela,
Po izkrcanju in carinskih formalnostih smo se v trdi temi odpeljali proti mestu Tangier. Predhodno smo dobili informacije, da se sim kartica lahko dobi v Mariane centru.To ne drži več, ne v mestu Tangier ne v mestu Larache v teh centrih nimajo več trgovinice za nakup sim kartic.Naša
Pred meseci smo se pogovarjali o možnostih za potovanje z našimi kombiji po Maroku in Zahodni Sahari. Kmalu je postalo jasno, da je ideja realno izvedljiva, zato so stekle priprave. V veselem pričakovanju je hitro tudi nastopil čas za odhod. S trajektom iz Genove do Tangierja (
Pot: Šmartno ob Paki, Letuš, Bezovec, Čreta, Grmada, Braslovško jezero, Letuš, Šmartno ob PakiČas: okoli 10 urZa hribovsko pohajkovanje so bile tokrat na vrsti Dobrovlje. Ta kraška planota ima najvišje vrhove okoli 1000 m ter mnogo poti ter kolovozov okoli temnih vrtač.Od Letuša vod
Pot: Gosteče, Mozirska koča, Boskovec, Isteje, Stari stani, Medvedjak, GostečeRazmere: običajne poti so večinoma uhojene, toda spolzkeVremenska napoved je bila bolj sumljiva, popoldne naj bi nova oblačnost zamenjala dopoldansko meglo. Bližnje Golte so bile zato ravno prava destinacij
Pot: vas Studenice pri Poljčanah, Boč, koča pod Bočem, StudeniceRazmere: mrzlo, poti so pomrznjene in spolzke, nemarkirana smer do vrha.Čas: 5-6 ur s postankiTokrat sva se na tega osamelca Karavank odpravila iz Studenic pri Poljčanah.Že prej sva doma ugotovila, da na Boču nisva bila že trinajs
Pot: Liboje, Kotečnik, Gozdnik, Šmohor, Malič, Liboje Tokrat sva se te lepe krožne poti lotila v obratni smeri kot lansko leto. Za kamnolomom v Libojah sva prečila potok Bistrica ter po kolovozih navzgor do plezališča, natančneje, do sektorja KačaLevo od Kače sva se usmerila navzgor,
Pot: Žekovec, Goličnik, Kortner, Stari stani, Isteje, Boskovec, Janezov bivak, Mozirska koča ter nazaj po označeni poti v ŽekovecTokrat sva se na Golte podala iz Žekovca pa mimo Goličnikove domačije. Ob strmi poti naju je pričakalo še nekaj žarečih macesnov.Pred hotelom na Golteh je
Na otok Lefkado sva prispela v poznem nedeljskem popoldnevu, direkt v turistično gnečo v mestu. Nameravala sva zaviti na zahodno stran otoka, pa je bila cesta zaprta zaradi nama neznanega vzroka. Vzhodna stran otoka pa je polna naselij in dostopa do morja ni bilo najti. Pa sva rekla, da je to z
Za prečenje Grčije proti Jonskemu morju sva izbrala avtocesto od Soluna pa do Trikale. Tako so za 200 km avtoceste Grki zaračunali 9.40 eur. V Trikali sva avtocesto zapustila in se namenila ostanek Grčije prečiti po regionalni cesti do Arte. Že takoj na začetku sva presene
Medtem ko sva si prvi in drugi prst polotoka Halkidiki ogledala kolikor se je dalo, sva na tretji prst imenovan po glavnem mestu Kassandra le malo pokukala. Razlog za tako odločitev je sila preprost. Na tretji prst namreč več kot do sredine vodi avtocesta iz Soluna. Najine izkušnje kažejo,
Srednji prst polotoka se ponaša s številnimi plažami......in majhnimi obmorskimi mesteci.Pred mestom Nikiti sva spet pustila prednost kozletom in kozam ter psom, ki so jih čuvali.Plaža v okroglem zalivu pred Porto Koufo se je pojavila ravno ob pravem času, da sva se tu ustavila za kopanje
Po prehodu meje v Grčijo se je lepa cesta vila ob obali in midva tudi vse do starih term. Želela sva si jih ogledati, ker sva dobila namig, da bi utegnile biti zanimive. Terme so zapuščene, cesta rahlo zaraščena ...Zanemarjene stavbe so delovale na naju zelo morbidno. Tudi voda, ki
Trojanski konj je gotovo najboljša in prepričljiva reklama za obisk Troje a naju kljub temu ni zvabil k ogledu njenih ostankov. Antičnih ruševin sva namreč videla že dovolj in z vstopninami sva prispevala kar precej € za ohranjanje antične dediščine. Pa sva se lepo odpeljala dalje.
V Turčiji se mi zdijo pisane džamije zelo privlačne očem. Kupolaste strehe so različnih barv, turkizne, modre, zelene, srebrne ali zlate. Seveda se z njihovih minaretov večkrat dnevno sliši klic k molitvi, pa naj je to v velikih mestih ali na podeželju. Zapustila sva
Iz Fethye sva se odpeljala pozno popoldne in skušala čim prej najti prostor za prenočevanje. Kjerkoli sva krenila proti obali, povsod sva našla plačljive dostope do plaž ali plačljiva parkirišča.Tako sva dobila praktično potrditev, da se nahajava v najbolj turističnem predelu Turčije.Z vztrajn
Od zaliva Patara se Likijska pot najprej vzpne, nato pa spusti do plaže Kabak. Ta zaliv je nekaj posebnega.Do zaliva je najlažji pristop gotovo po morju, kot do večine likijskih zalivov in plaž. Drugače pa vodi do tja strma gorska cesta iz naselja Oludeniz, ki je vklesana v prepadna pobočj