Z avtom sem kolo odpeljal v Kot, nato pa parkiral v Krmi Pri lesi. Okoli dvajset čez šesto uro sem odrinil proti Kredarici ter nesel smuči še tudi po začetku snega pod Plešo, do kamor se tudi prismuča. Na smuči sem stopil šele malo pred Vrtačo ter jih za kratko snel samo dvakrat na strmih delih nad
V nedeljo smo smučali nad Glockner cesto. Klasično prečenje Spielmann – Brennkogel smo opravili iz Koroške strani, kjer je bilo še ravno dovolj snega, da smo zvezno prismučali nazaj do avta – imeli smo fajn puter smuko. Obiska je bilo precej, predvsem iz Salzburške strani. Več fotk na TurnaRit.si
Preden dokončno konzerviramo smuči in presedlamo na kolesa, smo kamniški TSKO-jevci sklenili, da je potrebno narediti še »spodobno« zaključno turo. Idejo smo preplonkali od AO-ja, vendar smo preračunljivo čakali na »do konca«, dokler vremenske napovedi niso kazale samih sončkov. Takoj, ko smo rez
Rekli so, da bo sončno in smo vzeli še lanski dopust, da ne bi šel vnemar za kakšno morje, pospravljanje stanovanja ali podobne neumnosti. Že na poti proti slapu nas je presenetil velik plaz, ki je obetal vsaj 200 višinskih metrov smuke skoraj do avta. Udarili smo naravnost čezenj, še dvajset min
Visoko motivirani, da ujamemo ravno pravšnjo uro za spust, in oboroženi z »aktualno« informacijo, da je cesta proti Kölnbreinskemu jezu odprta od 4. maja dalje, se zarana zapeljemo v Malto, a dlje kot do prvega tunela ni šlo. Ustavila nas je konkretna zapora, menda zaradi padajočega kamenja. »Še sre
Po hitrem premisleku se odločim(o), da se iz Mlate zapeljemo do Nevejskega sedla, kjer že po največ 15 minutah nošenja smuči z olajšanjem stopim(o) na sneg. In na smuči! Vzpnemo se do koče Gilberti, tu pa po desni varianti (v smeri sedla Bila Peč) do sedla Vršič. Na vrhu se nas je zbrala prav lepa d
Ker sem ostal brez kompanije za Stenar, sem si "privoščil" eno počasno, raziskovalno, v meni slabo poznanih koncih. Šel sem po sledeh Matejeve objave iz srede aprila (hvala!). Že od spodaj se je videlo, da tura ni več zvezno narejena (kot je že Matej takrat napovedal). Sneg (plazovina)
Zvezni sneg se začne na koncu gozda. Razumljivo, da je kamenja kar nekaj, vendar se da s pravo izbiro spust opraviti brez večje škode na dilah. Črnih kozorogov nismo niti malo šparali, kljub temu so srečno prispeli v dolino. :)) Fakti ture: * razmere so bile ravnoprav odpuščene (prima za začete
Objavljam samo informacije o trenutnem stanju ceste in snega nad pl.Pecolom. Včeraj se zapeljal do Neveje, ampak je cesta za pl.Pecol zaprta, zaradi spravila lesa. Gor se podal peš ob smučišču potem pa ves čas hodil v levo da sem prišel pod stenami Špikov. Cilj do Zabuša, snega za smučanje...več v s
Start iz Vrat malo čez pol sedmo uro v smeri Križa in čez Stenarska vratca. Sneg se začne na strmem pobočju pod slapom in je vse do vrha dovolj mehak za lagoden vzpon. Najprej je šlo peš po narejenih stopinjah, nato na smučeh vse do strmine na Stenarska vratca, kjer so kljub stopinjam in mehkemu sne
V dolini Vrat je vse zeleno in počutiš se kar malo neumno, ko po travi, kamnih in listju v pancarjih in s smučmi na nahrbtniku hodiš navzgor, snega pa ni in ni - razen ogromnega plazu desno od poti. Po eni uri se pride do snega, a zaradi strmine in dobrih stopinj v snegu vztrajamo še nekaj časa peš.
Danes sva se iz Briançona odpeljala približno 60 km proti jugu do dobrih 2000 metrov visokega Col de Vars. Parkirala sva tik pod sedlom, nataknila smuči ter se vzpela proti severu najprej po snežnih jezikih in nato po strnjeni snežni odeji proti vrhu, ki je dobro viden že s ceste. Vreme nama jo je
Najina tokratna turnosmučarsko–raziskovalna tura okolice Briançona je bila predvsem posledica vremenskih razmer. V bližnji okolici je bila napoved še najbolj obetavna za Col du Lauteret, pa še domačini so nama hvalili tamkajšnje ture. Zato sva se zapeljala slabih 30 kilometrov daleč do dva tisoč met
Opoldne se je začelo delati vreme, celo kar nekaj sonca sva ujela. Razmera solidna; gnilec, ki je malce štopal, ni pa bilo zagnojeno. Čez Plaz na Grebenec in direktno na Veliko Mojstrovko. Z vrha sva odsmučala po pristopni smeri, proti Mali Mojstrovki, kjer je še krasno zalito in z dodatkom dveh opa
Ker mi golaž ni dišal, sneg pač še vedno, sem odcuckal na Zvoh. Zaradi oblačne koprene in kar močnega jugozahodnika je sneg minimalno popustil, v sami grapi je bilo pod par centimetri ojuženega trd predelan sneg. V ožini je že napoka, tudi ob straneh že lepo zeva. Skok, poravnava smuči vzporedno z v
V smeri Križa več kot dovolj snega, ki pa bolj spominja na stracciatello sladoled. Cukanju po čokoladnemu posipu se da izogniti z dobro napeglano dilo, mrvice odrineš, večje kose pa izkoristiš kot količke. Skratka…ni slabih razmer, samo poglede imamo različne. ;) Podlaga vsled vetra in koprenaste
Preskočiti je bilo potrebno prvomajsko slavje, da smo lahko vstali že ob 2:30 in izkoristili zadnji lep dan v tem tednu za Sonnblick. Strah, da bo treba peš iz Heilligenbluta je bila odveč, saj je bila zapornica odprta. Tako smo lahko parkirali slabe pol ure pred gostiščem Alter Pochner, kjer smo
Po turnosmučarski srenji se je razširila prava mala panika, da zaradi pomanjkanja snega na severni strani Poliških špikov razne znane škrbine menda niso več dostopne. Če že ni na severni, pa bo sneg vsaj na južni strani. In tako se z Janezom odločiva za Špik nad Nosom oz. za smuk z njegove zahodne r
Danes sva nadaljevala turnosmučarsko raziskovanje okolice Briançona. Ponovno sva se zapeljala do vasi le Laus, kjer poteka poleti cesta proti prelazu Izoard. Ob avtu sva stopila na smuči in odšla po levi dolini proti Bois des Oules. Po zelo sumljivi brvi sva prečkala potok ter se najprej skozi redek
Plazje je bilo zjutraj dovolj mehko, da se je dalo samo s srenači do Mangartsko sedlo. No meni je je moker cucek odpovedal poslušnost in sem moral zadnjih sto višincev na dereze. Na sedlu je lepo pihalo, kar je pripomoglo, da sem pse dovolj dobro posušil. Naprej je šlo najprej peš, pa na smučeh do p