Srečno 2024!
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihNalaganje ...
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihLani 17. junija sva se po 18 letih še enkrat podala iz Gorenje vasi na Javorč (leta 2004, ko sva šla tja prvič, še nisem pisala spletnega dnevnika). Parkirala sva pri osnovni šoli Ivana Tavčarja (Trata 40; S 46.101688, V 14.140401). Veliko parkirišče, namenjeno uporabnikom športnega parka
Tavanja po slovenskih hribihBoč je bil že dvakrat najin cilj, tokrat pa sva ga le dodala moji »domislici«, ki se je porodila ob članku v Delu. Tam so namreč pisali o tako imenovanih klopcah ljubezni, ki jih že od leta 2013 postavljajo na lepe razgledne kraje po naših hribih. Zdaj jih je že 50. Ob dveh okroglih številkah, 10 in
Tavanja po slovenskih hribihLani 12. junija sva se odpravila na Velo polje. Parkirala (cena 15 EUR na dan) sva pri Planinski koči (bohinjskih prvoborcev) na Vojah (Stara Fužina 233, 690 m; S 46.309987, V 13.882388). Od koče sva odšla navzdol po cesti, zaprti za javni promet, mimo razlagalne table o Vojah in po robu p
Tavanja po slovenskih hribihPo prvem obisku Vrat, med katerim sva iskala spomenike, povezane z gorništvom, so nama ostale še štiri spominske plošče, posvečene ponesreče- nim v Steni, za katere sva izvedela iz raznih virov. Ko sva se 3. oktobra spet peljala v Vrata, so na koncu Mojstrane pravkar po- stavljali zapornici. Parkirn
Tavanja po slovenskih hribihPotem ko sva prejšnji dan zastavila po že znani poti in cilj dosegla po novi, sva pri vrnitvi v dolino ravnala nasprotno. Mimo Hubertove lovske koče in Koblarjeve spominske plošče na 1490 m do kažipotov na 1475 m čez 10 minut sva sicer še šla po poti prihoda, tam pa sva jo zapustila in sledila kažip
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihLetos sva se končno odločila obiskati ploščo v spomin Tinetu Miheliču pod Pihavcem. Komaj verjamem: danes mineva že 19 let, odkar je za vedno zaspal na »balkonu« s pogledom na Triglav. Ko sva v vabilu na spominski pohod ob deseti obletnici tega dogodka prebrala, da je iz Vrat do spominske plošče tri
Tavanja po slovenskih hribihLanski Jazz Cerkno sva si popestrila ne le z vzponom na Porezen, ampak tudi z raziskovanjem soteske potoka Pršjak, ki izvira pod Brdarjevo domačijo na Vojskarski planoti in se izlije v Trebuščico blizu zaselka Krtovšče. Tiste dobre pol ure vožnje iz Cerknega do Gorenje Trebuše so nama odišavile nešt
Tavanja po slovenskih hribihDeževati je nehalo še prej, kot so napovedali, in ob pol devetih smo bil nared za pot čez Pekel v Kot (po kažipotu za nas neverjetne 3 ure). Poslovili smo se od Staničevega doma, pred katerim se je po mokri travi sprehajala planinska kavka. Julijski maki so povešali glavice, težke od mokrote, mi pa
Tavanja po slovenskih hribihZbudili smo se spočiti, se podprli z dobrim zajtrkom in se odločili: gremo na Kredarico, tam pa bo od vremena in razpoloženja odvisno, ali pojdemo vsi skupaj na Triglav ali pa Tomaž na Triglav po žig za novo knjižico SPP, midva pa v ledeno jamo pod Kredarico. Pred odhodom smo izkoristili še prijazno
Tavanja po slovenskih hribihJani si je že dlje želel v triglavsko pogorje po poti čez Prag, ki so jo poznali že v 19. stoletju. Od takrat je posebno znana zgodba o medvedu, ki se je menda spuščal s Triglavskih podov v Vrata in obtičal na Pragu. Dva dni je nemočno rjul, a ko so mojstranski lovci prišli tja, ga ni bilo v
Tavanja po slovenskih hribihV Vratih sva že bila, a 11. junija je bil najin cilj malo poseben: različni spomeniki v tej ledeniški dolini. Do nje zdaj vodi že po vsej dolžini asfaltirana cesta. Iz Mojstrane do Aljaževega doma je okroglo 10 km. Kakih 5 minut hoda pred njim je parkirišče (S 46.413209, V 13.847285) za spodobnih 6
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihNa najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in najvišjo točko E7 v Sloveniji sva se podala že iz Petrovega Brda, Jesenice, Labinj, Podbrda in Hudajužne, 20. maja lani pa kar od hiše, kjer sva prenočevala med Jazzom Cerkno 2022. Od Poljan 6 sva se odpravila po asfaltni cesti ob potoku
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihNa najvišjem vrhu Črnih hribov Trstelju sva že bila, 29. aprila lani pa sva se odpravila še na sicer skoraj pol nižje, a zaradi zanimivega stolpa verjetno bolj znano Cerje. Parkirala sva na istem kraju kot za Trstelj (S 45.864298, V 13.664743) in zdaj tudi vem, da se imenuje Renška vrata (412 m). &
Tavanja po slovenskih hribihLani 11. aprila sva nameravala obiskati nekaj spomenikov med Postojno in Pivko, zato je bilo treba najti kak hrib v tistem koncu. Jani se je domislil Svete Trojice, kjer sva sicer že bila, a že davnega leta 2009. Najprej sva si v Prestranku ogledala spomenik padlim za svobodo 1941–1945, spominska pl
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribih