Partizanski snežniški gozdovi prvič
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihFiltrirane novice
465 zadetkovTavanja po slovenskih hribihNa Jerebikovec, najvišji vrh Mežakle, čez Polevec
Večkrat prebirava spletno stran Kje so tiste stezice upokojenega dovškega župnika Franca Juvana, ker do obisti pozna »svoj« konec Gorenjske in planincu ali pohodniku razkrije marsikatero pot, ki bi jo sam težko našel ali sploh ne. Tudi dopisovala sva si že z njim in ga celo srečala. Po njegovih sple
Tavanja po slovenskih hribihŠtegovnik na lep jesenski dan
Na Štegovniku sva bila že kar nekajkrat: od Kanonirja, od Doma pod Storžičem, od Rezmana, iz Medvodja že večkrat, enkrat pa sva po skrajšani poti tja peljala celo vnukinji. V predkovidni dobi sva na to goro povabila patagonce; zanje sva izbrala slikovito pot iz Medvodja mimo slapu in skozi naravna o
Tavanja po slovenskih hribihSplezali smo na Peco
Lanskega 24. septembra smo z Marjano za jesensko skupno plezanje izbrali Peco. Odpeljali smo se v Črno na Koroškem in od tam sledili oznakam za Podpeco. Pri zaselku Mitnek, kjer je konec asfalta, ni bilo smerokaza ali pa smo ga spregledali, zato smo se namesto levo odpeljali desno, po »daljšnici« če
Tavanja po slovenskih hribihMatjaževe kamre, Tomaževa miza in Kovk
Včasih imava na kakem koncu ugledanih več ciljev, ki so vsak zase premalo za en dan, pa jih združiva in je dan še bolj zanimiv. Tako sva 18. septembra 2021 obiskala tri na območju žirovske in idrijske občine. Matjaževe kamre Iz Logatca sva se odpeljala proti Žirem ter se malo za zaselkom Sop
Tavanja po slovenskih hribihVeliki in Mali Šmohor nad Krnskim jezerom
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE Tomaž si je za naše skupno hribolazenje lanskega septembra izbral Krnsko jezero. Ker sva bila midva tam že dvakrat, sva si za dodatek izgovorila Šmohor, ki sva ga dotl
Tavanja po slovenskih hribihDolič in zahodni Triglavski podi – tretji dan
Kočo na Doliču smo zapustili v dežju in vetru (ker se je moj fotoaparat skrival na suhem, sta prvi fotografiji Marjanini). Nekega gosta je zdeloval slepič, zato so poklicali helikopter; ko bo pristal in vzletel, so nas posvarili, ne bomo mogli zapustiti koče. Zato smo si nadeli pelerine in se podviz
Tavanja po slovenskih hribihDolič in zahodni Triglavski podi – drugi dan
Jajca na oko, ki so se pripeljala z dvigalom iz kuhinje pod zajtrkovalnico v Koči na Doliču, so bila imenitna – redko kje jih spečejo tako lepo. S pivsko stavo ni bilo nič, ker je bilo po oskrbnikovem mnenju dežja komaj kaj, ampak vreme je bilo še zjutraj sivo in kislo. Kljub temu smo se držali načr
Tavanja po slovenskih hribihDolič in zahodni Triglavski podi – prvi dan
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihPotepanje po javorniških hostah
Pozimi 2004 sva pririnila iz Rakovega Škocjana na Veliki Javornik (1268 m) v snegu do kolen in čez. Čeprav od gaženja celca že precej utrujena, sva nazaj grede malodane tekla, ker so bile najine sledi potacane s čisto svežimi medvedjimi. Odtlej se v tisti konec nisva več podala – do 21. avgusta lani
Tavanja po slovenskih hribihRazmerje med potjo in ciljem na primeru Vošni vrh
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihTrikrat na Kotel, a le enkrat na vrh
Da sva med potjo na lanski Jazz Cerkno poiskala mejni kamen LW 60 iz druge svetovne vojne, sem že poročala, da sva festivalu dodala drugi poskus vzpona na Kotel, pa še ne. Potem ko 21. maja 2016 nisva prišla na vrh, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bova spet poskusila. Zgodilo se je 18. julija lani
Tavanja po slovenskih hribihKriževnik, Velika Zelenica in Veliki vrh drugič
Za lansko poletno hribolazenje s Tomažem 10. julija sva izbrala gore, ki sva jih štiri leta pred tem prehodila s patagonci. Tomaž na teh gorah še ni bil, a tudi za naju se je našlo nekaj novosti kot skoraj vedno ‒ ker je res novo ali ker sva že pozabila. Odpeljali smo se na planino Ravne in p
Tavanja po slovenskih hribihJelenkamen in Španov vrh – prva ponovitev
Vem, naslov zveni prismojeno, ampak lani 27. junija sva šla drugič tja, ker sva obljubila Marjani. Tudi tokrat smo parkirali na Ukovi, sicer pa smo ubrali nekoliko drugačno pot kot midva prvič. Ko sem ponovno prebrala zapis iz leta 2007, sem se že spet čudila, kako jedrnato sem poročala prva leta, z
Tavanja po slovenskih hribih