
Čez Dražgoško goro na Vodiško planino
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE

Na Nanosu sva bila že nekajkrat, predvsem seveda na najbolj obiskani Pleši in najvišjem Suhem vrhu, pred mnogimi leti pa tudi pri Abramu. Takrat je bil najino izhodišče zaselek Žgavska vas nad Gradiščem pri Vipavi, a predlanskega novembra sva se tja podala iz Podkraja, po eni najdaljših poti na Nano

Ker je bil 7. november 2021 deževen, sva si izbrala »nekaj kratkega in lahkega«, da bi lahko hodila tudi z dežnikom: Kolovec in Veliki vrh. Odpeljala sva se v Radomlje, nato pa v vasi Rova pri znamenju in smerokazih naravnost po Kolovški cesti. Na začetku vasi Kolovec sva na razcepu pri razpelu in s

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE

Vsako jesen »morava« nekam med zlate macesne in tako sva se po trinajstih letih znova namenila v nepozabno Železnico, le da sva si 24. oktobra 2021 namesto Trupejevega poldneva izbrala za cilj sosednje Bele peči. Parkirala sva spet v Srednjem Vrhu (S 46.489454, V 13.837185), kjer sva bila deležna pr


Ko si je Jani lani (da, še so »ostanki« iz leta 2021) zaželel prvega snega, sva med drugim poklicala na Kofce. Pri njih je še kopno, so rekli, prvi sneg je šele nad križem. O, potem greva pa na Kofce goro! Tam sva sicer že bila, a pred skoraj 15 leti. In tako sva se odpeljala na parkirišče pod Matiz

Raziskovanje po Babnem polju in snežniških gozdovih sva po spomladanskem začetku nadaljevala jeseni, 7. novembra. Skozi Babno Polje sva se odpeljala na Županov laz (4,2 km od krajevne table) in na križišču pri spomeniku nadaljevala naravnost pod lovsko kočo še dobra 2 km. Z gozdne ceste sva morala o

Po uspešnem prvem raziskovanju krajev, kjer so delovale snežniške partizanske bolnišnice, sva se 27. maja spet odpravila tja. Na že znani poti sva se ustavila pri trgovini v Babnem Polju, da sva si pod lipo za živo mejo ob cesti ogledala šesterokotno leseno tablo v spomin na terensko lekarno Planjav

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE

Večkrat prebirava spletno stran Kje so tiste stezice upokojenega dovškega župnika Franca Juvana, ker do obisti pozna »svoj« konec Gorenjske in planincu ali pohodniku razkrije marsikatero pot, ki bi jo sam težko našel ali sploh ne. Tudi dopisovala sva si že z njim in ga celo srečala. Po njegovih sple

Na Štegovniku sva bila že kar nekajkrat: od Kanonirja, od Doma pod Storžičem, od Rezmana, iz Medvodja že večkrat, enkrat pa sva po skrajšani poti tja peljala celo vnukinji. V predkovidni dobi sva na to goro povabila patagonce; zanje sva izbrala slikovito pot iz Medvodja mimo slapu in skozi naravna o


Lanskega 24. septembra smo z Marjano za jesensko skupno plezanje izbrali Peco. Odpeljali smo se v Črno na Koroškem in od tam sledili oznakam za Podpeco. Pri zaselku Mitnek, kjer je konec asfalta, ni bilo smerokaza ali pa smo ga spregledali, zato smo se namesto levo odpeljali desno, po »daljšnici« če

Včasih imava na kakem koncu ugledanih več ciljev, ki so vsak zase premalo za en dan, pa jih združiva in je dan še bolj zanimiv. Tako sva 18. septembra 2021 obiskala tri na območju žirovske in idrijske občine. Matjaževe kamre Iz Logatca sva se odpeljala proti Žirem ter se malo za zaselkom Sop


Normal 0 false false false X-NONE X-NONE Tomaž si je za naše skupno hribolazenje lanskega septembra izbral Krnsko jezero. Ker sva bila midva tam že dvakrat, sva si za dodatek izgovorila Šmohor, ki sva ga dotl

Kočo na Doliču smo zapustili v dežju in vetru (ker se je moj fotoaparat skrival na suhem, sta prvi fotografiji Marjanini). Nekega gosta je zdeloval slepič, zato so poklicali helikopter; ko bo pristal in vzletel, so nas posvarili, ne bomo mogli zapustiti koče. Zato smo si nadeli pelerine in se podviz

Jajca na oko, ki so se pripeljala z dvigalom iz kuhinje pod zajtrkovalnico v Koči na Doliču, so bila imenitna – redko kje jih spečejo tako lepo. S pivsko stavo ni bilo nič, ker je bilo po oskrbnikovem mnenju dežja komaj kaj, ampak vreme je bilo še zjutraj sivo in kislo. Kljub temu smo se držali načr

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE