Ahac Ker so tiste, ki uganjamo individualne športe in se gibljemo v naravi zunaj naselij, lani za božič izpustili iz občin v regije, sva sklenila pridobiti žig za še en rezervni ciljv okviru akcije Deset vrhov v okolici Ljubljane, Turjak. Da hoje ne bi bilo premalo, sem poiskala po vsem videzu prij
Tavanja po slovenskih hribihZa 22. november sva izmed malo znanih polhograjskih hribov, ki jih je v Planinskem vestniku10/20 opisal David Račič, izbrala Mali vrh in Veliko Travo, posrečil pa se nama je še Klešč. Odpeljala sva se na Praproče (535 m) zahodno od Polhovega Gradca in parkirala ob cesti pod hišo št. 16 (S 46.061439,
Tavanja po slovenskih hribihKer sta nas 27. oktobra 2020 epidemija in oblast spet stisnili v občinske meje, sva se štiri dni zatem podala na najvišji vrh ljubljanske mestne občine Janče. Tja sva že šla iz Laz pri Dolskem, v okviru Badjurove krožne poti, iz Volaveljin iz Jevnice). Če kak cilj ponoviva, se skušava izogniti vsaj
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false Gora in Krevsova skalaPotem ko je bila 19. oktobra spet razglašena epidemija, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo regijska »ograja« zožila v občinsko, in ker je bil v oktobrski številki Planinskega vestnika v rubriki Sprehodi(
Tavanja po slovenskih hribihZaradi poslabšanja zdravstvenih razmer so nas 16. oktobra omejili na statistične regije, torej sva bila »obsojena« na Osrednjeslovensko. Kam zdaj? Na Veliko planino, po daljšem času spet po običajni poti, mimo Primoža (spoznala sva tudi že nekaj drugačnih, kot so po Martinj stezi, čez Kuklarje, čez
Tavanja po slovenskih hribihNa Rogli sva bila že večkrat, lani 10. oktobra pa sva se tja odpravila zaradi Lovrenških jezer. Za izhodišče sva izbrala Gorenje pri Zrečah (okrog 750 m). Veliko parkirišče (S 46.403268, V 15.392050) je bilo zjutraj še prazno. Pri avtobusni postaji in veliki preši sva si ogledala turistične table o
Tavanja po slovenskih hribihPrvo oktobrsko nedeljo sva začela na začetku (prejšnjikratkar nekje na sredi). Odpeljala sva se v Velenje in parkirala (S 46.362441, V 15.126580) nasproti gostilne Kavčič, Šalek 14, kjer je kontrolna točka (KT) 1. Že s parkirišča sva lepo videla grajski stolp, ostanek gradu Šalek. Tako se zdaj imen
Tavanja po slovenskih hribihNa Martinovi potisva naletela na oznake Šaleške planinske poti (ŠPP). Pozanimala sem se, ali so zanjo izdali kak zemljevid ali celo vodnik. V Planinskih obhodnicah in pohodih Nikóla Guida iz leta 2008 sem našla nič kaj spodbuden podatek: »Vodnik, ki je izšel leta 1974, je že zdavnaj pošel.« Po 34 le
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false Zjutraj se je eden izmed cimrov na skupnih ležiščih v Zasavski koči na Prehodavcih v zadregi obrnil na naju z neumnim vprašanjem (tako ga je označil sam in se celo opravičil zanj), kje si lahko umije zobe. Na »srečo« sva bila bolje
Tavanja po slovenskih hribihOd Koče pri Triglavskih jezerih sva odšla čez mostič in mimo umetnega jezerca, nastalega tako, da so studenec Močivec, ki izvira 150 m nad kočo, zajezili. Sprva so imeli tam malo vodno elektrarno, zdaj pa jezerce služi za oskrbo z vodo. Ob pregradi in sploh ob Močivcu je menda mogoče najti fosile, a
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma
Tavanja po slovenskih hribihPrvo septembrsko soboto sva peljala Tomaža na Konja po poti, ki sva jo že prehodila, saj sva bila prepričana, da bo všeč tudi njemu. Kljub Janijevemu mnenju, da za zavarovani del v resnici ni potrebna plezalna oprema, sem jo vzela s seboj. Pot sem že opisala, zato bom krajša kot navadno in se
Tavanja po slovenskih hribihČeprav se lani zaradi več razlogov, ki jim je botrovala korona, prvič po dolgih letih nisva udeležila Jazza Cerkno, pa nisva hotela biti prikrajšana še za hribolazenje v Brankovi družbi. Tokrat smo se podali na Golake, najvišje območje Trnovskega gozda. Sicer je na videz nenavadno, da je najzahodnej
Tavanja po slovenskih hribihZa Prestreljenik sva se odločila predvsem zaradi ferate in naravnega okna. Najprej sva imela obilo težav izvedeti, ali in kdaj vozi kaninska žičnica, nato pa je načrt že skoraj padel v vodo, ker sva na Hribi.net prebrala komaj dober mesec dni staro poročilo o zarjavelih, polomljenih in izruvanih var
Tavanja po slovenskih hribihNa ta dvoglavi vrh vzhodno nad Ljubeljem sva poskušala priti že davnega leta 2004, a sva se ga lotila z napačne (za naju prezahtevne) vzhodne strani, s Hajnževega sedla (tudi sedlo Korošica, 1701 m). Tega imam v lepem spominu, ker se je čezenj pred najinimi očmi pretakala megla, manj veselja pa sva
Tavanja po slovenskih hribihKadar se odpraviva plezat, se nama navadno pridruži Marjanain tudi 9. avgusta je bilo tako. Odpravili smo se na Raduho (2062 m), edini dvatisočak na severni strani Savinje. Nanjo smo se nameravali povzpeti po zelo zahtevni zavarovani poti in se vrniti po »navadni« planinski. Do prelaza Volovljek (Kr
Tavanja po slovenskih hribihNa prvi dan (lanskega!) avgusta sva se namenila na Srednjo peč (1920 m) in skoraj natanko po enem letuspet parkirala desno pred ljubeljskim predorom. Samo še eno mesto je bilo prosto, parkirišče onstran ceste pa je od najinega zadnjega obiska postalo plačljivo (3 evre na dan), a je bilo tudi že doka
Tavanja po slovenskih hribihTako kot 14. julija 2020sva se tudi 26. julija odpravila v bohinjski konec, tokrat na Raskovec. Za mostommed Laškim Rovtom in Ribčevim Lazom (S 46.268511, V 13.898647) sva zavila levo na kar dobro, a ozko gozdno cesto. Čez približno 1 km sva na Goričici, pri taboru taborniškega društva Rod upornega
Tavanja po slovenskih hribihLetos je prav Blegoš doletela čast, da je 27. decembra postal najin zadnji cilj v letu. Dva dni prej je zapadlo dovolj snega, da nisva bila v dvomih: Blegoš bo bel. Že leta ga namreč obiskujeva vsako zimo, saj je v snegu najlepši. Imela sva tudi »častnega gosta«, Tomaža, ki ‒neverjetno, a resnično ‒
Tavanja po slovenskih hribih