Filtrirane novice

465 zadetkov

Gora (Sveti Ahac) in Bajdinški slapovi

Ahac Ker so tiste, ki uganjamo individualne športe in se gibljemo v naravi zunaj naselij, lani za božič izpustili iz občin v regije, sva sklenila pridobiti žig za še en rezervni ciljv okviru akcije Deset vrhov v okolici Ljubljane, Turjak. Da hoje ne bi bilo premalo, sem poiskala po vsem videzu prij

Tavanja po slovenskih hribih

Polhograjski posebneži tretjič

Za 22. november sva izmed malo znanih polhograjskih hribov, ki jih je v Planinskem vestniku10/20 opisal David Račič, izbrala Mali vrh in Veliko Travo, posrečil pa se nama je še Klešč. Odpeljala sva se na Praproče (535 m) zahodno od Polhovega Gradca in parkirala ob cesti pod hišo št. 16 (S 46.061439,

Tavanja po slovenskih hribih

Na Janče iz Besnice

Ker sta nas 27. oktobra 2020 epidemija in oblast spet stisnili v občinske meje, sva se štiri dni zatem podala na najvišji vrh ljubljanske mestne občine Janče. Tja sva že šla iz Laz pri Dolskem, v okviru Badjurove krožne poti, iz Volaveljin iz Jevnice). Če kak cilj ponoviva, se skušava izogniti vsaj

Tavanja po slovenskih hribih

Polhograjski posebneži prvič

Normal 0 21 false false false Gora in Krevsova skalaPotem ko je bila 19. oktobra spet razglašena epidemija, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo regijska »ograja« zožila v občinsko, in ker je bil v oktobrski številki Planinskega vestnika v rubriki Sprehodi(

Tavanja po slovenskih hribih

Na (osrednjeslovensko) Veliko planino

Zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer so nas 16. oktobra omejili na statistične regije, torej sva bila »obsojena« na Osrednjeslovensko. Kam zdaj? Na Veliko planino, po daljšem času spet po običajni poti, mimo Primoža (spoznala sva tudi že nekaj drugačnih, kot so po Martinj stezi, čez Kuklarje, čez

Tavanja po slovenskih hribih

Na Roglo k Lovrenškim jezerom

Na Rogli sva bila že večkrat, lani 10. oktobra pa sva se tja odpravila zaradi Lovrenških jezer. Za izhodišče sva izbrala Gorenje pri Zrečah (okrog 750 m). Veliko parkirišče (S 46.403268, V 15.392050) je bilo zjutraj še prazno. Pri avtobusni postaji in veliki preši sva si ogledala turistične table o

Tavanja po slovenskih hribih

Šaleška planinska pot prvič: Huda luknja‒Meh‒Metul

Na Martinovi potisva naletela na oznake Šaleške planinske poti (ŠPP). Pozanimala sem se, ali so zanjo izdali kak zemljevid ali celo vodnik. V Planinskih obhodnicah in pohodih Nikóla Guida iz leta 2008 sem našla nič kaj spodbuden podatek: »Vodnik, ki je izšel leta 1974, je že zdavnaj pošel.« Po 34 le

Tavanja po slovenskih hribih

Dolina Triglavskih jezer – tretji dan

Normal 0 21 false false false Zjutraj se je eden izmed cimrov na skupnih ležiščih v Zasavski koči na Prehodavcih v zadregi obrnil na naju z neumnim vprašanjem (tako ga je označil sam in se celo opravičil zanj), kje si lahko umije zobe. Na »srečo« sva bila bolje

Tavanja po slovenskih hribih

Dolina Triglavskih jezer – drugi dan

Od Koče pri Triglavskih jezerih sva odšla čez mostič in mimo umetnega jezerca, nastalega tako, da so studenec Močivec, ki izvira 150 m nad kočo, zajezili. Sprva so imeli tam malo vodno elektrarno, zdaj pa jezerce služi za oskrbo z vodo. Ob pregradi in sploh ob Močivcu je menda mogoče najti fosile, a

Tavanja po slovenskih hribih

Dolina Triglavskih jezer – prvi dan

Normal 0 21 false false false /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-ma

Tavanja po slovenskih hribih

Še enkrat na Konja čez Presedljaj

Prvo septembrsko soboto sva peljala Tomaža na Konja po poti, ki sva jo že prehodila, saj sva bila prepričana, da bo všeč tudi njemu. Kljub Janijevemu mnenju, da za zavarovani del v resnici ni potrebna plezalna oprema, sem jo vzela s seboj. Pot sem že opisala, zato bom krajša kot navadno in se

Tavanja po slovenskih hribih

Golaki in Smrekova draga ‒ narobe svet Trnovskega gozda

Čeprav se lani zaradi več razlogov, ki jim je botrovala korona, prvič po dolgih letih nisva udeležila Jazza Cerkno, pa nisva hotela biti prikrajšana še za hribolazenje v Brankovi družbi. Tokrat smo se podali na Golake, najvišje območje Trnovskega gozda. Sicer je na videz nenavadno, da je najzahodnej

Tavanja po slovenskih hribih

Prestreljenik in njegovo okno

Za Prestreljenik sva se odločila predvsem zaradi ferate in naravnega okna. Najprej sva imela obilo težav izvedeti, ali in kdaj vozi kaninska žičnica, nato pa je načrt že skoraj padel v vodo, ker sva na Hribi.net prebrala komaj dober mesec dni staro poročilo o zarjavelih, polomljenih in izruvanih var

Tavanja po slovenskih hribih

Košutica (1968 m)

Na ta dvoglavi vrh vzhodno nad Ljubeljem sva poskušala priti že davnega leta 2004, a sva se ga lotila z napačne (za naju prezahtevne) vzhodne strani, s Hajnževega sedla (tudi sedlo Korošica, 1701 m). Tega imam v lepem spominu, ker se je čezenj pred najinimi očmi pretakala megla, manj veselja pa sva

Tavanja po slovenskih hribih

Po plezalni poti na Raduho

Kadar se odpraviva plezat, se nama navadno pridruži Marjanain tudi 9. avgusta je bilo tako. Odpravili smo se na Raduho (2062 m), edini dvatisočak na severni strani Savinje. Nanjo smo se nameravali povzpeti po zelo zahtevni zavarovani poti in se vrniti po »navadni« planinski. Do prelaza Volovljek (Kr

Tavanja po slovenskih hribih

Srednja peč brez vrha

Na prvi dan (lanskega!) avgusta sva se namenila na Srednjo peč (1920 m) in skoraj natanko po enem letuspet parkirala desno pred ljubeljskim predorom. Samo še eno mesto je bilo prosto, parkirišče onstran ceste pa je od najinega zadnjega obiska postalo plačljivo (3 evre na dan), a je bilo tudi že doka

Tavanja po slovenskih hribih

(Veliki) Raskovec

Tako kot 14. julija 2020sva se tudi 26. julija odpravila v bohinjski konec, tokrat na Raskovec. Za mostommed Laškim Rovtom in Ribčevim Lazom (S 46.268511, V 13.898647) sva zavila levo na kar dobro, a ozko gozdno cesto. Čez približno 1 km sva na Goričici, pri taboru taborniškega društva Rod upornega

Tavanja po slovenskih hribih

Srečno 2021 z Blegoša!

Letos je prav Blegoš doletela čast, da je 27. decembra postal najin zadnji cilj v letu. Dva dni prej je zapadlo dovolj snega, da nisva bila v dvomih: Blegoš bo bel. Že leta ga namreč obiskujeva vsako zimo, saj je v snegu najlepši. Imela sva tudi »častnega gosta«, Tomaža, ki ‒neverjetno, a resnično ‒

Tavanja po slovenskih hribih
Stranod 24