Sončno zmagoslavje na vrhu Srednjega Rokava je oče zabeležil v objektiv svojega starega kodaka in mislim, da na nobenem drugem mojem portretu ni mogoče zaznati izraz tako popolne blaženosti. Slika kaže mladeniča, ki mu je na obrazu zapisano, kako je po dolgem iskanju našel to, kar je zapisano v zvezdah, da ga bo osrečevalo vse življenje. ❤️ (Tine Mihelič)
Moja navzočnost v gorah je v njihovem »življenju« pomenila le bežen, nepomemben trenutek. Meni pa je izpolnila življenje. Gore so mi vedno žarele v posebnem, čarobnem blesku; še danes čutim globoko v srcu, da mi pojejo pesem o večni lepoti. ❤️ (Tine Mihelič)
Ta knjiga je namenjena ljudem, ki slišijo klic gora. Drugi z njo ne bi imeli kaj početi, saj je tako ali tako ne bi razumeli. Tega skrivnostnega glasu ni mogoče zaznati s sluhom, temveč le s srcem. Zato moraš biti z gorami na isti valovni dolžini, sicer te bo njihov klic pustil neprizadetega. Če pa si ga slišal, se klicu gora nima smisla upirati, saj pusti v človekovi duši trajno sled, nekakšno infekcijo, zoper katere še niso našli zdravila. 😁💯☺️☺️ (Tine Mihelič, Klic gora)
To pisanje je poklon večno lepim goram. Privlačijo me s skrivnostno silo, ki se ji preprosto ne morem upreti. To silo imenujem KLIC GORA. (Tine Mihelič)
Klic gora mi še vedno odzvanja v srcu in skoraj prepričan sem, da se mu bom odzval zadnjega jutra svojega življenja. S katerimi besedami sem že začel to knjigo? Aha, se že spomnim. Tudi končal jo bom enako, saj je v tem stavku zajeto vse: gore imam rad. (Tine Mihelič, Klic gora)
Lepo je mlademu človeku, ki ga na njegovi poti ne ovirajo drobnarije, ki se starejšemu zdijo nepremostljive. Še lepše pa je, če tak ostaneš vse življenje. 🤸💯 (Nejc Zaplotnik)
Najpomembnejše pa je, da sem se na teh poteh predvsem učil. Učil sprejemati življenje in ga živeti, učil ceniti tiste drobne male reči, ki so del velikih dejanj. (Viki Grošelj)
Življenje je pač tako. Kdor tvega, ni rečeno, da bo vedno tudi dosegel cilj. Vendar nikoli ne glej nazaj, ampak le naprej, tja, kamor si namenjen.❤️ (Viki Grošelj)
V najhujših in najtrših preizkušnjah se vsak odpre kot knjiga. Resnični prijatelji postanejo še večji, slabi ljudje še slabši. (Viki Grošelj)
Nekateri ne morejo sprejeti drugačnih od sebe, kot tudi ne dejstva, da ti drugačni niso taki, za kakršne jih imajo drugi. (Tomaž Humar)
Tisti dan, ko sem pozabil na vse želje po imeti, sem postal resnično svoboden in začel živeti za odtenek. ⛰️🔥🧗 📷 in besedilo: Matjaž Šerkezi
Alpinizem je take vrste šport, kjer te en cilj potegne v drugega in kar naenkrat si tam, kjer si nikoli nisi mislil, da boš. 🧗 (Tone Škarja)
Gore so preizkus, v gorah ne vzgojiš značaja, tam se le izkaže.🔥 (Tone Škarja)
Alpinisti veliko premišljujejo, pa ne zato, ker bi imeli preveč časa. Tudi v podzavesti nenehno tehtaš vprašanja, zakaj. Gre za zanimivo, stalno soočanje z lastno identiteto. Po eni strani je alpinizem čisto nekoristno delo. Zakaj bi nekdo praskal po skakah in ledu, lezel tam, kjer ni nobenega življenja, lahko ga kvečjemu izgubiš. (Tone Škarja) 📷 Arhiv Toneta Škarje (1979, Lo Lha)
Resnica je ta, da med življenjem, od katerega se pravkar poslavljam in ki ga imam na vso moč rad, in med prihodnostjo, za katero si želim, da bi bila čim manj drugačna od pravkar končane preteklosti, stoji gora, ki ima eno samo zares pomembno lastnost: najvišja na svetu je. Tako visoka je, toliko prostora zavzema v meni, da ne vidim čeznjo. Kamorkoli sem se ozrl, sem jo videl, karkoli sem počel, je bila zraven. Vse bližja in vse večja. Danes je tu. (Tone Škarja, Everest)
Tam pa si z enim samim korakom, z enim samim prijemom v svetu miru, naporov, v svetu resničnega prijateljstva, svobode in bogastva. (Nejc Zaplotnik, Pot)
Nekdo je lahko izjemen gasilec, odličen učitelj, uslužbenec meseca, gorski tekač ali alpinist svetovnega slovesa, ampak to še ne pomeni, da je v resnici dober. Človeka ne definirajo njegova funkcija, ugled, izobrazba ali sloves, definirata ga njegovo ravnanje z drugimi in njegov odnos do drugih, kadar ga nihče ne vidi. ❤️ (Marta Krejan Čokl - Duhovna misel/Radio Prvi)
[POMAGAJMO] ... .... vsi hribovci, gorniki, obiskovalci čudovitih koroških gora, ki se zavedate, kakšen privilegij je, da se za telefonsko številko 112 skrivajo tako dobri ljudje, kot je Peter Naglič, prosimo vas, da mu pomagate, da se bo lahko z Uršo, tastom in taščo čim prej vrnil v svoj dom. Vem(o), da med nami ni nikogar, ki do zdaj ne bi na kakršen koli način že pomagal ljudem, ki jim je avgustovska katastrofa preusmerila tok življenja, ampak zavedamo se tudi, da so naša življenja izjemno krhka in da se lahko tudi most, po katerem sami prečimo deročo reko ali prepad, vsak trenutek podre.…
Ko je najbolj mrzlo, so zvezde najlepše. (Andrej Štremfelj) 📷 DolinaSoče
..zdaj živiva vsak svoje življenje, imava drugačen pogled na svet, a povezava, ki se je spletla med močnimi doživetji na skupni alpinistični poti, je ostala in naju povezuje močneje od skupnih staršev. (Marko Štremfelj, o bratu Andreju) 📷 Andrej Štremfelj, osebni arhiv