Dobro(zlo)delnost
Danes, ko sem že 100x plus letos tekel na Slivnico je bilo tako kot navadno. Bila je temno in tiho in nekako tako, kot da ni okoli mene ničesar. Ko pridem na cesto za hribom ugasnem lučko in vidim samo malo več kot nič. Samo toliko, da se ne zaletim v drevo in ne toliko da ne stopim v lužo. In že za tretjim ovinkom mi uspe to, za kar sem se sicer prizadeval dolgo časa, kako sem pa prišel do tega pa še danes ne vem. Z mislimi zapustim svoje telo in prepustim se vtisom preteklih dni in napadejo me misli o... Povzročitelji le tega dogodka gredo tiho in pozno spat. In ta večer revni kot še nikoli…
Jutranja tekaška razmišljanja - blog.png)
.png)
.png)
.png)
