Pred šesto smo pod Borutovim vodstovm že expresno noreli po cesti, ob osmih 'plezali' navzgor po J steni in se zatem zataknili na že močno odjenjanem ključnem prehodu (JV orientacija), pravzaprav na vrhu velike rampe, kjer je kraljevala neprijazna opast. Z vrha KMM je dosedaj edini smučal Mauro Rumez, vendar poteka smeri nismo poznali. Sam je navedel smer kot via Slovena, 45-50°, kar bi lahko pomenilo tudi v okviru markirane poti, ki se osrednjemu delu J stene umakne. Pogled (recimo s Kotovega sedla in nad Koritnico) nakazujeta na dve možni varianti spusta, ki se združita nekje na slabi polov…
Southutte - Medvedji dol - po osrednji grapi čez S steno na vrh. Grapa je bila za smučanje skoraj idealna, izjemno zalita in zelo dobre snežne razmere - večinoma lepo smučjliv 'zbit sneg', malo pa tudi 'mešano'. Po drugem vzponu na vrh čez streho na levi sva se z Boštjanom zapodila na Orličje (2139 m) in po odlični podlagi odsmučala sicer kratko, a luštno in strmo variantico S dol v krnico v smeri Stolove škrbine. Čeznjo (malo navzgor) in po Janezovem žlebu v Medvedji dol. Smuka v 'riži' tudi zelo dobra in to vse do ceste. Edino sonce se je sramežljivo skrivalo za oblaki, gotovo zaradi premoč…
Turo sva si ogledala že pred leti, a žal tudi tokrat spodnji skoki niso bili smučarski, če sploh kdaj so. Vršna glava Jalovca je bila trda, a je bil sneg tako lepo hrapav, da so robniki idealno prijeli. Še najbolj trd je bil prav ključni, izpostavljen prehod na rampo. Vzpon na vrh sva z Jezerc opravil kar direktno navzgor: z robu, kamor pripelje Jalovčev ozebnik, gor skozi ozek žlebiček in po strmih vesinah točno v smeri vrha. Gotovo najbolj smiselna varianta vzpona, če je le zalito. Loški žleb nama je pa lepo odjenjal, vsaj tam, kamor posveti sonce, tako da je bilo smučanje po 'malce ojužene…
...Tretji spust s Peči (Bele peči ali Lepi vrh) smo naredili z vrha direktno na J po grapi, ki je kot zimski pristop opisana v Klinarjevih 55*Karavanke. Najprej po grebenu proti Z do prve izrazite grape, potem po njej do ceste ob Hladniku. Zanimiva grapa, vse dodobra zalito, sneg vseh sort, zgoraj pršič, nižje je sicer nagajala plazovina, tako da smo smučali po bolj strmih brežinah.
Prvi spust po tisočmetrski S steni Kladiva je uspel Iztoku Tomazinu: SZ žleb, V+/VI-, S6/S5-S3, 1000 m . Problem je priti pod steno. Hajnžev graben letos ni zalit za smučanje, tako sva goljufala iz Srednjega kota (Travnik), kar pa tudi ni bila dobra varianta, saj je bilo treba smuči sezuvati. Smer sva pozimi že splezala pred leti , tudi tokrat sva vstopila direktno, vsi skoki do vrha so bili zaliti (za plezanje več kot dovolj, za smučanje so trije smotani in gre glih-za-glih), same razmere so bile sicer varne, za smučanje pa niso bile preveč dobre, snežna podlaga se je spreminjala, dno grape…
Zimska normalka s Pecola na Z predvrh Špika nad Nosom. Glede na neverjetno zalitost je bila sicer v igri direktna linija na glavni vrh Špika nad Nosom, a so bila JZ pobočja malo sumljiva, JV pa čisto sprejemljiva, tako da smo v izraziti krnici pod južnim pobočjem Špika nad Nosom odvili levo. Razmere vse do slabih 2400 m tudi povsem sprejemljive, tu se je počasi začelo bistveno bolj vdirati, zato smo naredili test obremenitve, ki je bil zadovoljiv. Nekje na 2450 m (30 m pod grebenom) je kar debela kloža na lepem postala tako trda, da je držala človeka, pod njo pa drsna plast. Malo smo cincali,…
Sam Kačji graben je bil tokrat zalit, zato greva seveda notri, vmes naju je presenetil en položen ledni skokec - s plezalnimi cepini nama ni bilo hudega, ostalo sprehod, nad grabnom malo na smučeh malo peš do vrha. Smučati se je dalo čisto z vrha, skalam se elegantno umakne po izpostavljenem loku z desne (od spodaj gledano). Spodaj nadaljujeva kar po grabnu, nad lednim skokom prečiva levo v gozd, potem pa zaradi nepreglednosti od zgoraj ne najdeva prehoda nazaj v graben, ki bi bil najbolj eleganten izhod. V gozdu je sicer smuka bolj slaba, prehode sva tako morala iskati v okviru markirane pot…
Še en luštni krogec nad Oštarijo. Od izhodišča po normalki v smeri za M.Cocco in na razcepu cest desno na Sagran. Smuka na SV tudi tokrat zelo dobra, kjer se grapa zoži sva zaključila in se po smučini vzpela na Starhand posmučat SV flanko, ki sva jo opazovala v soboto. Direktni vstop zaradi razmer ni priporočljiv, temveč se na čistino zavije 100 m nižje. Z vrha torej po gozdu dol in levo, tam je vodilo par smučin. Midva sva šla nekje vmes po strmem gozdnem pobočju, kjer je bilo odlično. Sama flanka je pa izjemno smučarska, tudi pršič je bil še zelo uživaško smučljiv. Glede na številne nove sm…
V S E B I N AAKTUALNOSPOMIN IN VOLJA IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEBELEŽKA IZ 17. SEJE CAA DAN PLANINCEV 2009 NA KRIMU FAKULTETA ZA ŠPORT POPUSTI ZA SKUPINE ČLANOV PZS NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH NOVI PARTNERJI – OPREMLJEVALCI PZSSESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS Z DRŽAVNO SEKRETARKO NA
Pršiča v Špranji ni bilo več, ne spodaj ne zgoraj. Se je pa Špranja kot hladilnica izkazala tudi tokrat, ob sicer šibkem vetru je bilo mrzlo kot prasica. Predhodniki so (nekako se nam je uspelo zgrešiti se) obrnili v zatrepu 'spodnje' Špranje, tik pod kanalom, ki vodi v 'zgornjo' Špranjo. Plazovina pod kanalom je kar impresivna. V zgornjem nadstropju nad kanalom so se nama snežne razmere spreminjale od metra do metra, zatem se je počasi stabiliziralo in sva po še sprejemljivo položnem terenu potegnila do zadnjega macesna (1750 m). Tu sva si pobliže ogledala sicer na občutek dovolj varno skorj…
Kovka imava sicer že dovolj, pa tudi spodnji del je vedno brezveze, ker je zaradi navala vedno več ali manj smučišče. Tako da poskus nove variante: Monte Cocco, z vrha direktno dol (odlično, nezvožen pršič) in potem iskaje čim bolj nedotaknjenega pršiča do nekje 1500+. Vzpon po cesti na sedlo in po grebenu za špuro na Sagran. Monte Sagran, spust (SV) na sedlo pod Ojstrnikom. Vršni del odličen, nižje nič posebnega. S sedla za špuro levo po cesti navzgor in nato desno skozi strm gozd in čez opast na vrh Ojstrnika. Ojstrnik, z vrha po SZ pobočju je bila smuka FENOMENALNA. 600 m odličnega in golo…
Imaš prav, se strinjava s kritiko, postala sva dolgočasna, je zmanjkalo domišljije. Ampak kaj ko je na Peci še nekaj odprtih idej, pa tako dobro in varno smuko ponuja... Pri vzponu sva sicer jamrala, ker je veter že v gozdu načel dan star pršič, zgoraj ga je pa praktično izničil. Ampak nič ne de, namen sva imela pogledat v Globasniški potok v smeri SZ, kjer veter kot nalašč še ni naredil škode. Z Veške kope do sedla/rame na 1700 m sva oddivjala v okviru markirane poti, ki vodi na Veško planino, zatem sva za prstom po zemljevidu odsmučala levo čez rob in lovila vstop v grapo, ki pada Z od Turn…
Med tednom sva bila sicer tudi na Peci, pa kar ne upava napisati kot samostojen zapis, ker naju je že pošteno sram, da ne premoreva niti najmanjšega drobca domišljije. V zagovor zapiševa, da je bilo v četrtek porazno, saj je bil pršič moker, smreke so se otresle 'vode', smuka pa slaba. Tako da sva seveda v nedeljo morala pogledat, če je stanje kaj boljše. In res, že za dobro jutro naju je presenetilo 10 cm pršiča nad Koprivno, tako da sva do 'bivšega' Riepla komaj prišla z verigami, ampak to je obetalo super smuko in tako je tudi bilo. Le vršna megla je odvzela precej hitrosti, ki je zgoraj z…
Takega pršičarjenja pa tudi še nisva imela, kamorkoli sva peljala, povsod naju je razvajal čudovito mehkoben pršič, po takem smuči kar same vijugajo navzdol. Dneva nisva hotela prehitro končati in sva do poznega popoldneva naklepala celih 2000 uživaških metrov. Za hec sva se enkrat spustila v smeri Veške planine, pravzaprav po strmem gozdnem pobočju desno od nje. Sledili so nama še trije domačini, ki so nadaljevali v isti smeri navzdol, midva pa hajd v okviru markirane poti nazaj na vrh po naslednje plavanje proti dolini...
Zvečer reklama na TKGora, zjutraj na horuk študiranje ture , na bencinskih nobenega zemljevida, poledica na gorski cesti pod izhodiščem (Zelsach), iskanje začetka, zatem sva lahko sledila špuri, ki naju je srečno vodila vse do in skozi zelo gosto meglo nad gozdom, kjer sva sledem po spihanem grebenu komajda lahko sledila (vbodi palic so bili večinoma edini odtisi), dokler se na 2400 ni končno odprlo modro nebo in sva osuplo opazila, da sploh ne hodiva po normalki ampak po nekakšnem JV pristopu... Na vrhu so nama razložili, da sva prišla po 'ta dolgi' poti, ki gre povsem okoli vogla in kjer oč…
Za vse ljubitelje Mrežc (tudi Debeli vrh paše v to kategorijo) in hkrati sovražnike smučanja po smeri pristopa od koče do spomenika. Namesto da bi v gozdni strmini pod vrhom Mrežc odvili levo, samo nadaljujte naravnost navzdol. S primerno (majhno!) težnjo v levo boste zadeli točno na izhodišče. Gozd je vseskozi dovolj redek, da omogoča čudovito vijuganje. Gotovo najbolj smiselna/smučarska varianta spusta.
...pravzaprav ne veva, ker je bila taka megla z vetrom, da se ni nič videlo. Domačin je odstopil nad zadnjimi mogočnimi drevesi 100 m pod grebenom, midva pa na glavnem grebenu. Na sam vrh nisva tišala, ker nazaj ne bi več našla! ;)
Dva mačka iz 'stare garde' strmih smučin sta se tako močno pohvalila s stoletnimi izkušnjami , da nam kaj drugega, kot učiti se od mojstrov, niti ni preostalo, pa čeprav tudi mi trije skupaj naberemo krepko čez 100 let, žal je smučarskih izkušenj precej manj... Vsi, ki poznate SV grapo v Palcu, boste potrdili, da je sam pristop zelo smotan. Midva sva se jo enkrat že lotila na horuk, med tednom in to popoldne - seveda nama je zaradi štrikanja spodaj zmanjkalo časa. Tako smo tokrat po nasvetu ležerno pristopili z Ljubelja preko Suhega ruševja in samo še sledi z vrha v grapo smo morali poiskati.…
Grapa, ki pada z Nabojseve škrbine v Špranjo, je večkrat smučana in je tudi opisana v Candolinijevem TS vodničku, a je potrebno ujeti primerne razmere, ker je sam iztek le malokrat zasnežen - navadno tam curlja slap, pa tudi spodnji del grape je razbit. Tokrat je bilo v nasprotju z lani vse krasno poglihano, ledni slap pa na debelo zasnežen, tako da se je dalo kar na horuk priti v grapo (sicer obstaja tudi smotan obvoz na desni strani) in v lagodnem rezanju smučine smo počasi dosegli Nabojsevo škrbino. Normalni zimski pristop (in smuk) z Velikega Nabojsa poteka v okviru marikrane poti, ki jo…
