Baški masaker sem že obdelal, pa v 'originalni' smeri ni bil preveč kolesarski. Še več, zapisal sem, da me na ta greben s kolesom ne bo več. Po dveh letih se vse obrne, spoznal sem lušten spust s Črne prsti v Baško grapo, nastradal sem ga pri vzponu na Rodico in jasno mi je bilo, da bo greben v smeri Rodica - Črna prsta precej lepše vozen. Torej smo poskusili z obrnjenim masakrom... Po (gozdnih) cestah 'mimo' Stržišča in nad Rutom smo dosegli začetek mulatjere, ki z baške prečke vodi na Rodico. In kakšno prijetno presenečenje, lani sem na klancu po intervalih krepal na mrtvo, letos sem pa uvo…
Neverjetno, vojska nama je ponudila možnost, da naju v okviru NATO projekta opremljanja vojske s helikopterji brezplačno dostavi na dvatisočake. Jasno, skupaj s kolesi in vso kramo! Za začetek smo izbrali Višave nad vojski prijazno Pokljuko, in če bomo vsi zadovoljni, bomo navdušeno nadaljevali. Projekt kolesarjenja z najvišjih vrhov se jim je namreč zdel zelo zanimiv, ker bo tudi medijsko odmeven. Namreč, potrebujejo lepšo podobo v javnosti, ko jih vsi nebodijihtreba vohljači mažejo s Patriotizmom in podobnimi očitki. Resnično se veseliva številnih voženj in na tem mestu javno izjavljava, da…
S prstom po zemljevidu je bila tura zvečer elegantno 'ustvarjena': po cesti in kolovozu prideva iz doline NA kolesu do koče, POD kolesom skočiva na Kozjaka, spust NA/POD/OB kolesu bo odvisen od težav, zatem pa kolesarsko gotovo čudovita prečnica preko Ogrizeve planine do Podna, pa malo ravnine po cesti in še ena prečna potka, ki pade točno v izhodišče... ;) Do koče je res šlo v celoti na kolesu, čeprav je kolovoz (mestoma betoniran) zgoraj kar precej strm. Žal se tudi temu koncu obeta prava cesta (Alm Weg, sofinancirana iz EU skladov), ki jo vneto gradijo in bo dograjena do jeseni. V koči sva…
V S E B I N AAKTUALNOEGO NAGOVOR PREDSEDNIKA PZSIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJENEPAL V LJUBLJANISKUPŠČINA PZS KEKEC IN POHODNIŠTVO V MERCATORJU ŠIŠKA DAN POVELJSTVA SLOVENSKE VOJSKETEDEN PLANINSTVAVLOGA PZS PRI OHRANJANJU GORSKE NARAVE IN NJENI POGLEDI NA NASTAJAN
je prišla bujna pomlad in manjša vrtnarska akcija po dolgoletni odsotnosti graničarjev je bila že hudo nujna, na enem kratkem odseku je bila potka celo konkretno pregnana s poti. Cenena, zložljiva vrtnarska žaga se je izkazala kot neverjetno priročna. Še več, povzročila je celo prerekanje med vrtnarji, kdo bo sploh žagal. Seveda smo otroku po testu varnosti prepustili vso zabavo. Njegov izraz na obrazu in navdušenje - neprecenljivo! Nekaterih stvari se ne da kupiti . Za vse ostalo je tu...
S spustom s Krvavca v Kokro je prvi poskušal Jirži, objavil na spletu, jih slišal od 'mojstra' Čuka, za tem je šlo čez Lojtro še nekaj kolesarjev, večinoma bolj po nesreči. Vsi so vožnjo odsvetovali, morda je bilo le nekaj kolesarjev, ki jim je bil spust v celoti gledano všeč. Čez Lojtro pa (razen seveda 'bajeslovnega' Zlatka) še nobeden ni peljal, potka je za svoje tehnične težave in zdrsljivo podlago odločno preveč izpostavljena. Nas je seveda mikal sam Kalški Greben, ki je v zgornjem delu prijetno turnosmučarsko (bolje zapisano turnokolesarsko ;) zaobljen, čez Lojtro bomo pa tudi že prišli…
Iz Preddvora preko grebena Kope na sedlo Davovec, po dobesedno skakajoči potki v Kokro, po cestah pod Roblekom čez Neškarjev graben (prav tam čaka 150 vm zelo hudega, a voznega kolovoza) in do lovske koče, kjer sva se nadejala čudovite lovske potke v dolino, ki je vrisana na vseh zemljevidih. Če bi jo seveda le uspela najti, kajti začetki takih poti so navadno zabrisani. Lovci znajo skriti... Kakšno razočaranje, namesto iskanja potke sva skoraj trčila v od vseh pozabljen in nemarno grd kolovoz, ki naju je ob spremljavi podrtih dreves vodil po grebenčku navzdol, kjer so se kolovozi krepili iz…
Popoldanski 'krogec' okoli Begunjščice smo peljali že z nekaj variantami, nekaj nas jih pa še vedno čaka. Zanimivo, da se da ljubka Bornova 'tutokompleto' odpeljati tudi v 'nasprotni' smeri, Zlatkovi stopnji v Drago izgledata že malo manj hudi, čeprav je spodnja še vedno povsem izven našega dosega, cesta navzgor do planin ni čisto nič zanimiva, zato pa je prečnica do 'Tinčkove' koče začuda še kar užitna, klanec na Zelenico se 'po novem' odpelje kar brez stopa, spust na Ljubelj po 'mešani' varianti je pa prav lušten, posebno zaključek je pravi cukrček! 'Kam čmo pa jutri?' ;)
Hudičev boršt je silno eminentna pojava, ki nam Kranjcem lepša poglede proti goram. Za kolesarje je sicer malo odmaknjen, brez porivanja sploh ne gre, sva pa našla zelo prikladno varianto vzpona do Hudičevega boršta, ki ob zelo dobri tehniki, še večji moči in še boljši vzdržljivosti omogoča vožnjo 'skoraj' v celoti (recimo 100+ vm guranja, za le malo slabše pripravljene pa zna hitro narasti na 500 vm in tudi precej več): Preddvor - Mače - Mačevska pot - od razcepa (1100+ m) do prečne poti, ki se vije na višini okoli 1300 m, po levi (verjetno bolj vozna) ali desni (lepša) varianti, po razgledn…
Direktno po potki do Dolge njive nismo mogli, ker so gozdarji v tem koncu še vedno trdno na okopih in prav veliko gozda tam očitno ne bo ostalo. Naokoli po cesti smo najprej utonili v blatu, zatem v 'slepi' vlaki in šele po priznanem porazu smo našli cesto prav do planine. Nič čudnega, da se nihče ne razburja, važno je, da se z avtom pripelje točno do gostilne! :( Tako namočene prečke od Dolge njive do Kofc sicer še nismo vozili, a je bilo vseeno praktično vse v celoti vozno. Malo so nas nato zadimili na Pungartu, nadebudni 'desetletni sedemnajstletnik' nas z neregistrirano razbitino ni uspel…
Članek v PV o kolesarskem divjanju na Lepenatki nas je z odkrito nestrpnostjo in z za lase privlečenimi čustvenimi dodatki kar lepo zbodel, tako da smo ob priliki sklenili pogledat, kako kaj kolesarsko izgleda ta zloglasna Lepenatka. Opis ture se nahaja v Strmih kolesnicah, nekaj izboljšav se mimogrede najde na terenu samem, tudi možnih alternativ je še nekaj. Tura sicer ni nič posebnega, morda smo pa le imeli preslabo vreme. Glede članka pa le en komentar, potke nad Kalom do vrha Lepenatke praktično ni ali pa letos še ni uhojena, tako da je prav po potki hudičevo težko peljati (ali hoditi),…
VSEBINASKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE UVODNIK PREDSEDNIKA PZS PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS V LETU 2007POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PZS IN NJEGOVIH ORGANOV S PREGLEDOMČLANSTVA V PLANINSKI ORGANIZACIJI 2006/2007 POROČILO ČASTNEGA SODIŠČA PRI P
V S E B I N AAKTUALNONAJPOMEMBNEJŠI JE PRVI KORAKDAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2008 – KRAŠNJI VRH V BELI KRAJINI IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPREDSEDNIK DRŽAVE RS DR. DANILO TÜRK SPREJEL DELEGACIJO PZSBELEŽKA IZ SKUPŠČINE KURATORIJA ZA VARNOST V GORAH AVSTRIJE KO
Vremensko pogojen pokuk na Koroško, z dooolgim in luštnim skokom na Uršljo goro, zatem je sledil še bolj lušten spust z Žerjavskim dodatkom, ki je bil v cvetočih pomladnih razmerah naravnost čaroben.
Vreme je skupaj z vremenkoti žal zaštrikalo, tako da smo povsod ujeli le snežni gnoj, ki smo se ga sklenili držati do vrha Dolkove špice. Začuda je snega v zadnjem tednu veliko pobralo in smo do vrha komaj še ujeli smučarski snežni jezik, za nameček nas je pod vrhom zaprla še megla, ki se nas je potem prav nesramno držala. Mi smo se tako pri spustu hvaležno držali svojih stopinj, da smo sploh znali privijugati nazaj v dolino. Slovo od zime? Kaj pa tradicionalni zaključek? ;)
Pokazalo se je, da so bile idealne razmere za smučanje na dan našega vzpona čez Kugyjevo smer dober teden nazaj, a kaj ko smo bili tisti dan odločno prepozni, pa tudi tako zahtevnega spusta se sam takrat ne bi lotil. Smučarsko narejeno smer sem prišepnil 'Jakatu', mu namignil še na nekaj možnih variantic in že me je neučakano gnjavil, kdaj jo greva posmučat. Vremenarji so nam z deževnim torkovim jutrom zabluzili, tako da smo z Majo pod steno le gladko obrnili, v četrtek je vreme zatem prav solidno držalo, razmere pa ravno nekje na meji sprejemljivega - na srečo so sonce večinoma zakrivali obl…
Malo smo bluzili tamo, nešto više onamo, a daleko najviše smo naj... nad Karlobagom! Na planotastem Severnem Velebitu je bilo kar nekaj snega, tako da smo ponavljali oziroma bolje zapisano raziskovali le gor-dol variante tako na Severnem kot Srednjem Velebitu, ki pa se nad Jadranom vedno raztegnejo na nekaj več. Ta nekaj več je mestoma prav nemogoča vožnja po preveč položnem ali celo ravninskem spustu, kjer mrgoli skal in njihovih ožin (začuda na strmem skalnatem svetu tam praktično ni problema). Nad Karlobagom (fotk ravno od tam ni) je bil po uvodnem sitnem ozkem skalnatem delu glavni dodate…
Čez S steno Razorja sva se enkrat (Kalteneggerjeva smer z Jugovim vstopom) spravila v kopnem in sva na vrhu soglasno pribila, da greva v tako podrto/grdo steno samo še v snegu. Pa je le končno prišel tudi ta čas, razmere so bile v steni skoraj idealne, Kugyjeva smer oziroma njena varianta, ki smo si jo pozorno ogledali od spodaj in jo potem tudi z užitkom potegnili navzgor, nas je potem z vsakim metrom tako strašno navduševala, da kar verjeti nismo mogli, ko se sladkanje vse do vrha ni ustavilo. Težave smo imeli le na vrhu grape, ki najbolj logično omogoča prehod iz osrednjega na vršno snežiš…
