Na tone pršiča na Viševniku
Gabrijel , prav lepe pozdrave z Viševnika tudi tebi nazaj, prazniki so bili fejst lepi! ;)
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kronološki pregled vseh novic
Gabrijel , prav lepe pozdrave z Viševnika tudi tebi nazaj, prazniki so bili fejst lepi! ;)
Namesto Marijance z Boštjanom na Viš. V Špranji sva še malo kolebala glede SZ debri, a je bil sneg čisto premehak, tako da sva se dobesedno zaprašila v Mojzesov žleb, na drugi strani splezala do in skozi galerijo, ter se vleeekla po strehi do najvišje točke Viša. Smučarija nazaj do okna je bila zračno lahkotna, basanje skozi okno enostavno, še lažje je šlo kar po luftu pod galerijo, zatem malo švicanja nazaj do Mojzesa in vse boljša smuka v Zgornjo Špranjo, kjer se je po pršiču na trdi podlagi prašilo za nama. Še preden sva iz Mojzesovega žlebu zares odvila v Zgornjo Špranjo, sva prečila desn…
Kolesarskih Mohorjev je očitno na tone tudi Polhograjci premorejo vsaj tri. Kdor misli, da smo vsak dan peljali drugega, se moti, padlo je tudi še kaj malega vmes, ta najbolj luštnega smo se pa lotili le enkrat, tako da je obisk zagotovljen, takoj ko 'belo govno' skopni. Za sobotno avanturo Luka obljublja filmček...in tukaj je: Triple Tris...
V S E B I N AAKTUALNODRNOVŠEK – MOČ IN NEMOČIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJESLOVESNOST V SPOMIN DR. JULIUSA KUGYJA 15. JURČIČEV POHOD V ZNAMENJU 115. OBLETNICE ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJOKOMISIJA ZA TURNO SMUČANJE KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GO
PZS - Obvestila
Za odkup sobotnih nevšečnosti nas je Mauro dvakrat zapeljal preko Kopitnika. Prvi (asfaltni) vzpon bi gotovo lahko zastavili tudi bolj luštno, ostalo je bilo pa tako, kot se šika - vključno z obema spustaškima bonbončkoma. Posebno presenečenje je bil sam prihod na z jeklenico oborožen vrh, kjer se na lepem odpre čudovit pogled v/nad dolino.
Iz Železne Kaple smo brcali po označenih poteh in cestah do stika z glavno markacijo 603, ki je prav tako malo mešano vodila do markiranega razcepa, kjer smo spet malo mešano odvili navzgor na Ojstro. Kaplo smo izbrali, ker je bilo samo tam napovedano suho vreme in je vse do 100 m pod vrhom Ojstre tudi držalo, takrat pa sta nas nevoščljivca po mobilnem kontaktu napadla z voodoo tehniko, saj se je nemudoma zatem ulilo, nemarno ohladilo in prešlo v babje pšeno, ki nam ga je silovit veter bičal v obraz, potem pa se je razvila snežna nevihta z bliskanjem, tako da smo vršni železni križ opazovali…
Še ena tura z Otliškim oknom, ki se je navkljub povsem neobetavnim izgledom odlično odvila. Tokrat moker vzpon na Kovk je bil presenetljivo lepo vozen, 'prepovedan spust pri padalcih' na naše veselje ni bil tako hud, kot se je strašilo, drugi vzpon na Kovk je bil še lepši, greben je itak vedno lep, za nameček je Miha pokazal idealen obvoz najbolj sitnega odseka, spust z Otliškega okna pa vedno navduši, le stopnice spodaj ob Hublju tokrat niso bile preveč prijazne...
V mislih sva imela zelo dolgo štorijo preko SZ in SV debri Viša, pa sta naju zabasala tako čas kot utrujenost, ki sta naju ujela pri smotanem preboju preko žlebu (vstopni skok, čez katerega žubori voda, je potrebno obiti po izpostavljeni polici na desni), ki z Nabojseve škrbine pada v Špranjo. S Poliških špikov izgleda ta žleb precej strm, v resnici je pa praktično povsem položen in šele na vrhu doseže 30°. Proti škrbini sva 'najin' Viš tako zamenjala za Nabojs in poskusila po obetavni grapi, ki se je odprla še pred Nabojsevo škrbino (normalka, markirana pot poteka dober lučaj pod/na drugi st…
Primož nas je zategnil pod koroško Urš(lj)o po skritih poteh, 'ki jih samo on najde'. Prav luštno potepanje smo zaključili s fenomenalno ljubkim spustom, ki ima žal zelo hudo napako, tako da ga nismo upali ponoviti: zaključi se pri podivjanem psu s totalno odbitim lastnikom... :(
Pravcata koroška pravljica z dvema krogcema, tudi Pepelka je bila poleg, filmčka pa ne moremo pokazati, ker je bil ukinjen...oziroma se je ravnokar našel , v pravljicah je pač vse mogoče! ;)
Tako smo se vlekli gor po Lenuhu, da smo gotovo postavili počasni rekord; dol je šlo pa po sosednji grapi le malo hitreje... ;)
V Gozd se zelo prijetno prikolesari iz Tržiča kar po potki, tako zelo prijetno, da sem tudi po čevapčičih navzgor brcal še enkrat. Višje pa nič kaj preveč kolesarski vzpon na Kriško goro, ki smo ga ponovili dvakrat - s kolesom na hrbtu na 'vertriderski' način. Pri prvem spustu smo Lovsko pot (Čez senožeti?) pri Kavalarjevi klopci zamešali za Ovčjo pot, drugič smo šli dol po grebenu, kjer je teorija spet podlegla praksi. 'Mali Lukec' je namreč zvozil tudi vse teoretično nevozne serpentine, le eno si je pustil za naslednjič. Ostali smo bili nekaj bolj skromni in bomo naslednjič bolj uživali. Lu…
Teorija je res le eno, praksa pa nekaj čisto drugega. Po dolgem jamranju o nevoznosti klanca čez Plaz in še daljšem treniranju, se je začuda izkazalo, da je ta kamnita zverinica tudi navzgor v CELOTI vozna. Resnično ocena močno gleda preko ocenjevalne lestvice starih dobrih Strmih kolesnic (430 m, večinoma vsaj V6, številni odseki V7, mesta V8), ampak Luka je dokazal, da se da priti preko vseh (ne)mogočih stopnic. Sicer ne v enem zamahu, a s počitki in z nekaj ponovitvami so padle prav vse 'domine'. Junaka, ki bi to zvozil v enem 'šubu', pa še iščemo! Manjca in Pikica že vneto trenirata... ;)…
Napovedana ohladitev naju je zvabila v Južni žleb, ki z Montaževe visoke planote vodi naravnost na vrh. Ravno sva se skobacala s smuči v dereze in iskala primeren prostor, da odloživa smuči, ko je sneg nenadoma povsem odjenjal. V takem pa naju smer ni več vabila, posebno ker bi morala spodnji kopni skok obiti daleč na desni. Po krajšem razmisleku sva se odločila za najino magično stran Špika nad Policami, njegov samotni obraz nad Dunjo. Da končno enkrat pogledava direktni izstop Findeneggovega ozebnika, če je primeren za smuko, ker markirani zaradi navadno spihanega izstopa pač ni! S sabo sem…
Hitra popoldanska, navzgor je po snegu kolo grabilo kot noro, navzdol po skorji je bilo še bolj strahovito luštno, pod snežno mejo smo ujeli zadnje ostre serpentine, zatem pa v krasnem 'gripu' uživali do dna.
Že nekaj časa ogledana smučarska smer, ki sva jo prehodila na začetku letošnje zime. Novi sneg jo je dodobra zalil, četrtkovo toplo sonce lepo odjenjalo, tako da smo lahko varno smučali z obeh vrhov. Naklonina v žlebu se vrti tam do nekje 45°, na izpostavljenem pobočju nad žlebom in do najvišje točke Gamsove matere pa strmina vršnega prehoda mestoma pokuka tudi malce čez to mejo. Težavnost spusta bi bila nekje za smučarsko štirico. Pod steno smo prečili desno proti Mojzesovi škrbini in se po žlebu spustili proti Corsiju, od tam pa po izpostavljeni polici pod Beljaško iglo prečili do 'smučišča…
V S E B I N AAKTUALNOPLANINSTVO IN KULTURAIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPZS ODLIKOVALA DR. MILANA NAPRUDNIKA KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA USTANOVE AVGUSTA DELAVCAUMRL JE SIR EDMUND HILLARY TUDI LANI AKTIVNI PRI OBNOVI PLANINSKIH KOČNOVI IZZIVI NA PODROČJU VODNIŠTVAKOMISIJE UPRAVN
PZS - Obvestila
Po prijetni Resllovi cesti smo se zapeljali na še bolj čudovito Čavensko prečnico, kjer smo se lani prvič videli in že takrat smo se 'gostobesedno' zaklepetali na 'zloglasni' Pikičini stopnji: 'A ste s Table?' 'Ne, s Krana!' ;) Po tem čudno-luštnem uvodnem stiku lahko zapišem, da je vse še vedno tako, kot je bilo. Luka je čuden, mi smo pa luštni. Zaradi morebitnih neljubih posledic tega zapisa vnaprej priznam tortico, čeprav si se ti že na veliko sladkal pri spustu v Ajdovščino, kjer smo mi morali previdno pešačiti z biciklom v rokah. Morebiti pa lahko vse naše buške zbarantamo za tortice. Ka…
Še ena v teh razmerah baje 'varna' tura, z Zajzer na Krniško glavico. Vršni del smo zaradi nepazljivosti sledili Italijanu, ki nas je zavedel pod napačno stran vršne glavice, a je bilo tako še bolje, saj je bil žleb direktno do vrha pravi užitek v obe smeri. Načrtovani trikratni spust na vse strani (Krnica, Dunja, Grego), se je končal že visoko nad Dunjo, ko se mi je v sicer široki grapi pri skrajno neprevidnem prečenju pod enim ozkim žlebom speljala kloža. Po 'smukaškem' pobegu s tobogana sem preklel vezi (Diamir Freeride, 'baje' najboljša roba ta hip); sta se mi namreč obe odpeli, na srečo…
Naskočili smo Kokosovo palmo , ki je zatem sploh nismo videli, pa tudi vroče ni bilo tako zelo, da v senci ne bi ujeli ogromno pršiča. Zgornji del smo seveda ponavljali, ta najhujši uživač, Boštjan, je moral celo trikrat gor, ker mu baje prvič in drugič ni uspelo v polnosti razviti pravih vijug. Slike Matevža ni, ker nam je obakrat ušel, tudi 'rookie' Luka manjka, ker se je takoj z vrha tako dobro skril, da smo ga v paniki iskali vsaj pol ure. Za prvo turno smuko se mu je vzpon sicer kar dopadel, čeprav je imel na voljo le ušiva zdrsljiva ščeneta, spust po 'belem govnu' je žal opravil stran o…