'Nejeverni' je dolgo razmišljal o tej prečki, nama jo je pa prijazni 'hudič' prišepnil kar na uho in sva le pogumno izkoristila milo zimo ter bila nagrajena s Prečenjem z veliko začetnico. Po uvodnem zasneženem vzponu sva sicer preklela gozdarje/planšarje/kmete, ker so v cesto uničili kilometer prečke, ki sva jo brezglavo iskala celo uro, zatem pa le sprejela dejstvo, da je cesta očitno nova in da je tudi najin spomin bolj slonovske sorte. O samem nepozabnem prečenju ne bi preveč pisala, zaključek nad Potočkom je bil pa spet razdejan in 100 vm potke je krvavo padlo za napredek, tudi brezpotno…
Bluzenje nad domom, malo tu, malo tam, preko Možjance in Štefanje na Davovca, pa dol do gondole, malo šlepanja na smučišče, dol v Kokro in za zaključek še poleti preveč oblegani sveti Jakob, ki je pozimi pravi cukrček!
Letos nama Široka peč nekako ni bila usojena, tudi drugič se je izmaknila, le da naju za spremembo od poletja tokrat ni 'razbila'. Takoj z Dovškega križa naju je pričakal glede na kopne spomine presenetljivo čuden svet, kjer je bilo zaradi poprha takoj potrebno narediti dva kratka spusta po vrvi. Marijani zaradi poletnega 'gostoljubja' Široke peči ni bilo prav nič do plezanja, tako da je ostala zgoraj. Sam sem tudi pustil obe vrvi na grebenu in sem samo skočil pogledat, kako kaj kaže s pristopom. Navzdol do škrbine zatem večjih težav ni bilo, tudi po žlebu v Amfiteater sem bil hitro, prav tak…
V S E B I N AAKTUALNOHIMALAJA, PLEZANJE, NARAVA IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPREDSEDNIK AVSTRIJSKE GRS IN PODPREDSEDNIK ZDRUŽENJA IKAR NA OBISKU PODPIS »SPORAZUMA O SODELOVANJU ZA LETO 2008« S SLOVENSKO VOJSKO SVEČANA SEJA PZS V METLIKI ZLATI ČASTNI ZNAK PZS ZA ZASLUŽNA TUJA PL
Mraz in veter naju začuda nista nič motila, je pa tudi res, da sva se visoko zgoraj temu primerno tudi pošteno 'oblepila'. Pristop čez V 'steno' na vrh Špika nad Špranjo (2554 m) je v snegu prav luštna in začuda nič posebno zahtevna ideja, sposodila sva si jo pa kar pri 'nama doma' ...
Otliško okno je pri nama očitno letošnji kolesarski hit, ampak resnično je večinoma kamniti spust izpod okna tak cukrček, da se ga kar ne naveličava. Pa tudi vzpon na Kovk je zelo lušten, da o grebenu niti ne izgubljava preveč črk - za zimski ambient je tokrat poskrbel sneg, ki je tako odlično grabil, in pa primorska burja, ki nam je grozila, da nas bo kar odpihnila v Ajdovščino. Pravzaprav je tako pihalo, da je Marijano na grebenu enkrat celo s kolesom vred odpihnilo preko ograje na drugo stran...
Sobotna kolesarska smuka nama je bila tako všeč, da sva šla na Veliko planino iskat veliko kolesarske smuke in sva jo tudi našla. Še preveč snega je bilo, tako da avti množično niso uspeli preriti do Male planine in sva morala zadnjih nekaj metrov poriniti, ker po zamedenih kolesnicah se po strmini voziti pač ne da. Po tako globokem snegu gre še navzdol le, če je dovolj strmo, po uhojeni potki je šlo pa naravnost fantastično. Škoda, da je pod Pirčevim vrhom snega kar prehitro zmanjkalo, do Primoža je šlo tudi še odlično, povsem spodaj je pa nemarno spolzko in tudi pošteno usrani (množina zara…
Boštjana nisva uspela prepričati za turo, tako da je zamudil sončno popoldne na Tromeji, a nama je namignil na lušten spust direktno navzdol. Zatem naju je povabil na nočno pod Borovjami, kjer ima kratko lokalno turco s prav luštnim spustom. Uživala sva obakrat.
Kratka popoldanska, kjer mokrota sploh ni prav nič motila. Gor strmo na Zelenico, dol do Koče pri izviru Završnice, guranje na Šijo in še malo višje, zatem pa lušten (mestoma prekinjen) spust na Zelenico in naprej po graničarski potki do Ljubelja. 'Graničarska' pot je v zgornjem delu polna podrtega drevja in tudi pri prečenju grap jo mestoma malo zmanjka, spodaj je pa izjemno luštna. Sva jo staknila in naštudirala v zadnjem tednu, ko sva se dvakrat podila naokoli. Poleti bo pa najbolj luštna kombinacija z markirano potko. Hej, juhej! Posebna zahvala gre seveda prijaznemu Nejcu, ki mi je za ča…
Kratka, a sladka turca s čudoviti razgledi. Najprej smo bili trije, pa takoj zatem še trije, a sta dva prehitro odnehala in na koncu je na lepem uletel še Zlodejev Igor, s katerim smo družno 'preritali' južna pobočja Prisojnika. Klasična zimska tura nad Vršičem, ki začuda ne sliši na ime Mojstrovk... ;)
Večerna in po sili razmer bolj cestno-kolesarska tura. Ni kaj pisati, ampak fotka zarje je pa luštna, samo roka je bila spet nemirna in ima slika zanimiv 'fantomski odmev'... ;)
Malo sva razmišljala, da bi zaključila s pisanjem dnevnika - vsaka stvar se enkrat izteče. Kot ste od poletja opazili že ničkolikokrat, se nama zadnje časa namreč kar premočno nabira prah. Se opravičujeva, a malo je krivo eno, še bolj pa drugo, da česa tretjega sploh ne omenjava... ;) Hitri popoldanski skokec na Storžič, južni krogec nad Bašljem, brezpotni JZ greben in sestop čez Kališče. Pa kaj za vraga, poleg nabiranja 'čudovitega muskelfibra', sva počela brez koles? Kolo je spet pokleknilo; letos že tretji okvir, ki je počil pod mojo 'tazadno'. Več reklame pa ne bi delal... :(
Gor po cesti, zgornji del je bil po nama nepoznani 'bližnjici' presenetljivo lahak navkljub snegu, ki je bil od kolesnic krasno zbit. Zgoraj pa nočna megla, vrtenje po snegu v prazno, popolna dezorientacija, oskrbnica potegnjena iz postelje, čajčki z gratis banancami, pa spust po cesti (uradno 'kao' zaradi razmer, neuradno pa jasno zaradi 'izgubljenih' vodičev ;) nazaj na planino Kisovec in po potki prek Primoža v dolino. Prav luštno in tudi trinajstica nočnih lučk je bila srečna številka!
V S E B I N AAKTUALNOKAJ SE DOGAJA Z NAMIIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPOROČILO O UDELEŽBI NA INFO TURI DAV 43. SREČANJE TREH DEŽELOBISK DELEGACIJE PZS V SRBIJI PRELAT, DR. JANEZ GRIL DIREKTOR ZALOŽBE ČASOPISA DRUŽINA SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEVKOMISIJE
Počakala sva na popoldansko sneženje in se zapodila na Lubnik. Gor grede je prav lepo grabilo in šele proti vrhu sva morala tudi malo poriniti. Pri spustu pa kolesa seveda ni bilo treba prav nikjer potisniti, je že tako preveč letelo in sva enkrat na prestrmem mestu tudi iztirila... ;)
Matej se nama je dobesedno 'v naletu' (Rush ;) pridružil na verjetno letos še zadnji 'visokogorski' kolesarski avanturi, ki smo jo začinili z nama še neznanim spustom preko Čadrga, ki je strašno čudovit, pravi cukrček - z Marijano sva prav tako lušten vzpon po mulatjeri na planino Razor in prečnico do planine Kal spoznala že lani. Zaključek pod Čadrgom (nad njim tudi pelje označena potka) smo vdeli po mobilnem priporočilu. Sicer si nas vmes tudi malo zavedel, a smo turo vseeno uspeli končati še pred mrakom. Luka, hvala! Glavna ovira tokrat ni bil teren, ne navzgor ne navzdol, tudi mokro ni bi…
Že nekaj časa 'zacahnana' tura po grebenu z Dobrče na Prevalo: nekateri jo hvalijo, nekaterim se je pa zamerila, ker vključuje kar nekaj porivanja, posebno prečnica pod Čisovcem je kolesarsko težko prebavljiva, sicer je pa tura prav luštna, a morava prečnico poskusiti še podnevi, saj sva ponoči tam bolj malo peljala. Za Čisovec sva računala še na večerno svetlobo, a sva bila malček prepozna, na Bornovi sva ponoči že domača, cesta nazaj v Tržič pa ni ravno gorskokolesarska majka, gre pa hitro in predvsem je tekoče in v celoti vozna! ;)
Že na izhodišču sva bila pozna, zatem sva še pred začetkom pravega klanca 'pumpala' zadnji blažilec, pa zračnico, nato menjala zračnico, zraven nama je uspelo 'odnesti' zavorno ploščico, ki sva jo iskala celo večnost, zatem pa prav pametno le ugotovila, da je odneslo samo eno. Nato sva morala naštudirati, kako se ta vrag sploh nazaj vstavi, končno uspela, prišla z ogromno zamudo na vrh, se spustila po najini najljubši, za opis precej komplicirani varianti (v Pungert) in se čudno-prečudno izgubila nekje na kolovozu, ki se je končal sredi ničesar, čeprav se podnevi tam še nikoli nisva lovila, k…
Miha je na Nanosu zacopral tako reklamo za Slavnik, da sva se 'nasilno' pridružila zloglasnemu kolesarskemu M-duetu, tako da smo bili kvartet Mjev. Maurov 'ultrapočasni' tempo se je seveda takoj na prvem klancu izkazal za lažnega, zatem smo pa cel ljubi dan gonili gori in doli po fantastično neomejenih kolovozih, ki jim resnično ni bilo ne konca ne kraja, da smo vmes 'le za trenutek' uživali na čarobnem slemenu Goliča. Pravzaprav se je ta trenutek zgoraj kar hudo zavlekel - tako zelo, da smo ravno še ujeli konec dneva. Drugič, ko vaju pocukava za rokav, gremo najprej gor in potem dol. In to b…
Po sili razmer pozna tura, tako da sva računala na nočni povratek po Bornovi prečki. Gor grede sva trčila na Mateja, ki se nama je pridružil pri divjem spustu s Prevale v Drago, kjer smo zaradi mokrote imeli še dodatne težave in je Marijana za hec spet 'tulila', da sem ne gre več, kar verjetno pomeni, da naslednjič odpelje vse. Vse? No, čisto vse gotovo ne, saj sta vmes dva zavarovana odseka (skobe, jeklenice), kjer se začuda po obeh da priti dol tudi na kolesu, čeprav izgleda za nas smrtnike POVSEM nemogoče in spodnja (neslikana) stopnja je še mnogo hujša. Pri povratku na Prevalo nas je ujel…
