Popoldne se je v nasprotju z napovedmi napravil tako čudovit dan, da bi bil smrtni greh, če bi ga zamudila. Pa ga nisva, tako da imava morda še kaj upanja in naju pekel ne bo hotel. Kriška planina - Fratina - Košutni Dedec - Medvedja jama - Mokrica - Kompotela - Vrh Korena - Jež - Zvoh - Krvavec - Kriška planina. Po markirani potki s Kriške do drugega razcepa (kmalu za sestopom z ostrega razglednega roba, prvega markiranega odcepa vrisanega na zemljevidu sicer nisva opazila), desno po markacijah dol v smeri Korošice, pod skalno ostrogo levo gor na neoznačeno potko in vseskozi po glavnih nadal…
Za dobrodošlico je takoj v Hotavljah začelo pogrmevati, zatem je po uvodnih km pričelo še kapljati, ulilo se pa na srečo ni, pravzaprav se je po vsakem obroku kapljic prikazalo sonce, grmenje pa ni prenehalo. Je že tako, da imava tudi neumna meščana debel krompir ;) Na izhodišču naju je presenetil domačin, ki nama je namesto najine priljubljene variante preko Robidnice predlagal vzpon iz Volake, ki naj bi bil skoraj v celoti vozen. Po asfaltu v Volako, na vrhu naselja (600 m) za markacijami po luštni in v celoti vozni stezi ('kao' mulatjera) do nekje 800+ m, odkoder je do gozdne ceste sledilo…
V S E B I N AAKTUALNOENOTNI V RAZLIČNOSTI IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEDAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA SVIŠČAKIH TURNO KOLESARSTVO JE UVRŠČENO MED DEJAVNOSTI ČLANOV PZSMINISTER ZA OBRAMBO SPREJEL PREDSEDNIKA PZS SREČANJE POHODNIKOV E-6 STRUKTURNE SHEME VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN US
Zjutraj sva bila kar nekam povožena in kolo takrat pride kot naročeno, saj so pri kolesarjenju mišice in sklepi bistveno manj obremenjeni. Žal sva se precej precenila pri izbiri vzpona, saj so bile skale ob potoku Jerman še spolzke, pa tudi najine mišice so se izkazale kot preveč izpraznjene za tako silovit klanec, ki se ga je treba lotiti spočit in sva pač cepala s sedla kot muhe, katere sva z enim zamahom pošiljala v večna lovišča prav tako kot pogumni krojaček, ki jih je pospravil po sedem na en mah... ;) Na tem klancu sva se lani že dvakrat kar uspešno trudila, tako da sva bila tokrat pre…
Na grebenu Loške stene sva bila že nekajkrat na obisku, tako z bavške kot koritniške smeri in sva prehode ter prečenje okvirno po odsekih že spoznala, le del med Briceljkom in Morežem, kjer sva se takrat grebenski rezi izmaknila nekje 100 m nižje na balenski strani, nama je bil še neznanka, a sva imela strogo grebensko linijo tudi tam že ogledano, čeprav naju je že samo s pogledom močno plašila. Prav zaradi prehodov po/ob rezi Z žandarja Moreža sva izbrala prečenje z J na S, ker je iskanje prehodov navzgor pač lažje. Namesto normalnega pristopa iz Kluž sva tokrat zastavila po zelo samotnem br…
Vremenski obeti so bili precej slabi, tako da sva se na licu mesta odločila za turo, ki ponuja precej izhodov, po drugi strani pa tudi nekaj dodatkov. Vreme je na koncu sicer zdržalo, a sva se na meglenem Vajneževem sedlu žal 'morala' odločiti proti nadaljevanju do Stola, ker je bilo vse skupaj čisto preveč namočeno, tako da sva tudi spust v spodnjem delu 'skrizala' mimo Valvasorja in po slabo vzdrževani markirani potki v Koroško Belo, kjer mokrota ni več motila. Glede na turo izpred treh let bi zapisala, da sva bila tako na vzponih kot pri spustih (pričakovano) bistveno bolj suverena, posebn…
Bo že tako, da Setiče v povezavi z Javornikom ne morejo biti rezervna kolesarska tura in se jih bo potrebno lotiti v lepem vremenu. Lani so odpadle zaradi prepozne ure, letos zaradi dežja, ki se je uscalo ravno, ko sva začela s spustom z Javornika. Na čudoviti in dolgi prečnici sva imela še dobro gozdno kritje, pri križu naju je pa spet močilo, tako da sva nadaljevala s spustom v dolino ter raziskovanje cest in potk proti Setičam pustila za drugič. Sicer je pa že sama tura čez Javornik luštna zadevica...
Begunjščica ponuja kar pester izbor variant kolesarskega obkoljevanja, enega daljšega smo prebrcali pred leti, tokrat nam ob petih popoldne več od najkrajšega krogca niti ni rojilo po glavi, razen upanja, da se ja ne bi uscalo. Na koncu se je dan preoblekel v prav čudovit večer, zankica v 'nasprotni' smeri je bila pa tudi nadvse PP, prijetna in pestra... Ljubelj - Bornova pot - Preval - Poljška planina - Tinčkova koča - Zelenica - Ljubelj; 1150 m, 3 h. Po čudoviti Bornovi potki in mimo izvira Rože do planine Planinica je že klasika. S Poljške planine smo se zatem spustili po markirani poti v…
Malo je kapljalo, malo sijalo, še malo več kapljalo, ulilo se pa začuda ni, tako da sva dol grede lahko pretaknila kar precej potk. Z vrha sva se spustila v smeri Sore, kjer sva takoj po zelo strmi travnati vesini na razcepu sledila luštni neoznačeni potki levo navzdol. Po enem kar silovitem 'dropu' je potka kakih 150-200 m pod vrhom padla na gozdno cesto, kjer ni bilo več videti nadaljevanja. Malo sva pokukala desno (cesta) in levo mimo 'turističnega kozolca' (nevozna vlaka), zatem pa prečila po cesti vodoravno do grebena, kjer poteka markirana pot v Puštal. Na razcepu sva se spet odločila z…
Turo sva imela že dolgo v glavi, posebno ker sva enkrat celo pripešačila do Berebice, odkoder se nama nikamor več ni ljubilo in sva 'zagrozila' s kolesarsko vrnitvijo. Tudi zaradi vremena se je odločitev zdela idealna, saj bi jo v primeru napovedanih prezgodnjih neviht lahko poljubno skrajšali. Mulatjera do Starega utra je med kolesarji zaradi okolja in razgledov precej čislana, dodatno je obljubljen tudi zelo naporen klanec, 1000 vm, v celoti V5... V resnici je klanec čisto zmeren, saj težave le odsekoma dosegajo (slabo?) petico, tako da se večinoma prav lagodno brca navzgor. Vse se pa sprem…
V SK je glede na oceno in žar avtorjevega opisa jasno, da je dolga prečnica nad Baško grapo v vseh pogledih vrhunec vodnička. Že kar nekaj časa smo se odločali za turo, kombinirali bolj zanimiv vzpon ter spust od opisanega in na koncu se nam je (skoraj) vse skupaj lepo poklopilo v čudovito, a tudi naporno pustolovščino. Namesto dolgočasnega cestnega vzpona do pl. Razor smo si pri Tomažu izposodili samotno varianto preko pl. Temna brda, s Table smo pa izbrskali zanimiv spust iz Kala v Zarakovec. Nekaj zanimivih variant bo pa ostalo še za drugič in tretjič... ;) Ker smo pričeli v Grahovem, smo…
Ena od treh najbolj zaželjenih plezalskih lepotičk nad Belo vodo , kot je Tine Mihelič imenoval dolino Belega potoka, je smer Ive-Piemontese v Mali Lojtrici (IV, 250 m) in za prvo kopno turo je smiselno izbrati tak kratek pristop in sestop, saj 'stresov' nevajene mišice že tako prehitro uniči 'muskelfiber', ki se je, tako kot vsak začetek sezone, 'izkazal' tudi tokrat. Pravzaprav sva imela po 'visenju v steni' v mislih še lep greben do Krniške špice , a sva bila pozno na izhodišču in plezala tako 'strahovito' počasi, da sva namesto grebenskega norenja pred temo izbrala umirjen sestop po norma…
V S E B I N AAKTUALNOUMRL JE BOŽO JORDAN »ODPIRAJO SE PLANINSKE KOČE« IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE82 EVROPSKIH ŠTIRITISOČAKOV MIHE VALIČA V 102 DNEH SESTANEK KOMISIJE ZA PLANINSKE DEJAVNOSTI UIAA OB OSEMDESETLETNICI SMRTI JAKOBA ALJAŽA SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS PLANIN
Izbirali smo med luštnim Matajurjem in divjo prečko nad Baško grapo, pravzaprav smo se zvečer, tudi z zunanjo pomočjo, tako vneto prepričevali, kam bi šli, da je zjutraj prišla povsem nenadejana asistenca . Na koncu smo se le odločili za dvojnega Matajurja, saj bi bila za le en spust čisto predolga vožnja z avtom, za dva se pa že močno (pre/s)plača ;) Italijanski zemljevid Matajurja je superioren, dodatno smo malo plonkali pri Nejcu in potegnili lušten vzpon iz Sovodenj, po makedamu z betoniranimi odseki na Tarčmun, na Mašero in spet po makedamu preko Tamorške pl. na pl. Polog. Po markirani p…
Ko spoznaš nekaj lepih kolesarskih tur, se je kar težko odpraviti v 'neznano', tako da sva že nekaj časa na kreativnem 'off'. Tokrat sva Pikici pokazala zanimiv Nanos , še bolj pa me je glodal klanec mimo Plazu, ki se mi je lani pri vzponu-pešačenju zdel povsem nemogoč za tekočo vožnjo. Prečnica pod Nanosom je bila še bolj luštna kot lani, vzpon mimo Plazu je pa resnično izziv za vsakega kolesarja, ki ljubi totalka zaj.... klance in tokrat se nam je neverjetno dopadel, saj bi šlo tudi bolj tekoče - strahovit izziv za prihodnjič. Od parkirišča nad Gradiščem do planote Nanosa je točno 430 m viš…
Kratka popoldanska na že 'omiljeni' Osolnik, za popestritev smo na vzponu zavili v Pentljo, ki smo jo navkljub mokri in spolzki podlagi zvozili, pri spustu smo se pa očitno nekje dali zapeljati zelo luštni potki, ki nas je popeljala na Pungert. Še odgovor na spodaj zastavljeno vprašanje: Pikica ni dovolj drobna, Marko pa je! ;)
Ponovitev krajše ture, ki je lani tako zelo dopadla. Vzponi so odsekoma res hudi, tako da ocene v opisu niso bile prav nič pretirane, verjetno je tu in tam zahtevnost nekaterih mest celo podcenjena. Tokrat so nama z Manjco na odseku do Rimske ceste dvakrat nagajale podrte smreke, na strmem klancu tik nad njo pa drsljivo suho listje. Po malem je vso pot tudi kapljalo in to ob sončnih pomežikih, ki so milostno zdržali do zaključka, dobesedno hip zatem se je ulilo z neba ;)
Po mokri soboti s kratko, a kolesarsko ostro Zelenico sva v slabem vremenskem obetu nedelje opoldne le dočakala sončno okno, ki sva ga temeljito izkoristila, saj je bilo začuda odprto vse do večera, ko naju je tik po spustu v dolino neusmiljeno 'prebičalo' in namočilo neurje s sodro. Tudi naliv sva 'temeljito izkoristila', saj nama je pri brcanju do doma očistil povsem usrana kolesa, pravzaprav je tako lilo, da se še tuširati ne bi bilo treba... Čeprav je Mohor povsem blizu Kranja in sva tam večkrat na obisku, njegovih S pobočij prav nič ne poznava, tako da sva s spletišča, ki se hvali z najv…
Manjca je bila lani prikrajšana za luštno kolesarsko prečenje Smrekovškega pogorja in tudi tokrat ji je bil del od Kamna (Komna?) do Travnika odtegnjen, saj mi je v žaru poskusa vožnje prek 'strahovito' težkih klancev pod Kamnom pri polni obremenitvi počilo v menjalniku, kamor se je zapletla neverjetno žilava vejica. Niti po uri šraufanja kar verjeti nisva mogla, da lahko 'travna bilka' povzroči toliko škode: močno zvit nosilec menjalnika, povsem deformirano vodilo za verigo, uničen pritrditveni vijak menjalnika... Storiti se ni dalo prav nič, tako da sem vse našteto skupaj z verigo pritrdil…
Mangart (zaključna?) Drage lekarniške maže niso Manjci prav nič zalegle, zato pa je čez noč 'zagrabila' krema (dobesedno) za krave. Zgleda, da veterinarji stvar bolje obvladajo, kajti hematom zjutraj ni bil več boleč in je 'ponosni' lastnici celo dovoljeval skoraj normalno hojo. Odločili smo se za kratko 'door-to-door' turo na Mangart, ki je postala tradicionalna M&M zaključna tura smučarske sezone. In pri zaključku bo, kot vse kaže, tudi ostalo :( Namerno smo bili bolj pozni, saj smo glede na napoved in nizke temperature pričakovali globoko pomrznjen sneg, kar se je izkazalo za utopijo, saj…
