Po deževju na Ljubelju še ni bilo tako mokro, nekje na polovici proti Prevalu je bilo pa že namočeno, tako da je bilo na spolzkih koreninah in skalah kar preveč prekinitev. Po nadaljevanju čez izvir Rože sva na planini Planinica, kjer je bilo tudi namočeno, opustila misel na strmo stezo do Robleka, ki v takem navzgor ne bi bila nič kaj prida vozna. Tako sva obrnila ter se 'zagnala' nazaj v 'vsem' znan in v SK opevan klanec do Rože, ki se nama nič več ne zdi hud - pravzaprav je postal lahak. Tudi po Bornovi navzdol v mokrem posebnih težav ni, celo tunel je v tej smeri (celo brez lučke) kar tek…
To čudovito prečenje sva lani izvedla s Pikico, ki ji je tokrat Manjca 'ukradla reflekse' (Scott Reflex) in na vrhu kar težkega klanca do sedla Kočna (100m, V6/V5), potem ko ga je lahkotno in brez težav zvozila brez stopa, izjavila, da je s takim kolesom 'plezanje' šala mala. Nekako me je zatem 'nervirala' tudi pri spustih, s katerimi se je prav tako šalila, a se ji je kaj kmalu močno zataknilo, ko je po prijetnem prečenju Ptičjega vrha ugledala uvodni klanec, ki vodi do koče na Golici. "A se zezaš?" je nejeverno zrla v klanec, ki se s ceste ostro odcepi navzgor in v katerega sem se nemudoma…
Lani se nam je Čaven zelo dopadel, tako da smo z veseljem pograbili še Kraljevsko turo , ki jo je Tomaž letos dodal v svojo bogato zbirko. In nismo bili edini, saj so imeli tudi Štajerci in Korošci podobne želje... Resslova cesta je pravi cukrček, škoda le, da je tako slabo vzdrževana, proti vrhu celo drevesce raste prav na potki. Prva polovica vzpona je sicer malce lažja, a premore najzahtevnejši odsek, zgornji del pa ne popušča in ponuja le malo počitkov. Vzpon je v celoti (dokazano) prevozen, začuda tudi najtežji, strm in zelo kamnit odsek v spodnjem delu, le v enem kosu in brez stopa 'zbr…
Manjci se je hematom čez noč razbolel, a sva zjutraj vseeno poskusila z že dolgo zamišljeno smučarsko turo in morala zaradi bolečin in 'vlačenja' noge še pred Kočo v Krnici obračati. Po nadaljevanju spanca sva skočila na kolo, kjer z nogo ni imela težav. Takšen uvod zato, ker se dobrih misli nikakor ne braniva, hudobnih pa ne marava. In zato vse tiste, ki s 'težavo' berete najin dnevnik, naprošava, da se malo manj trudite... ;) Ponovila sva lansko turo preko Možica in Koble, le da sva tokrat namesto Možica pribrcala na Slatnik, kjer je bilo tik pod vrhom potrebno malo poriniti. Mulatjera je l…
Kolesarsko bolj smiselna varianta 'pešačenja' preko Grmade : Trnovec - Majčove strmine - Tošč - Mali Tošč - Gonte - prečenje pod Grmado - Kregovnik - Belica - Robidovc - Na vrheh - Lipje - Gonte - Majčove strmine. Suša je očitno prizadela tudi kolesarje, saj na peščenih odsekih pod Grmado trenja za zaviranje prehitro zmanjka. Nekaj časa je šlo še na 'drznost', po prvem hujšem padcu sva pa pesek raje prehodila. Nasploh so bili spusti zaradi presuhe podlage manj luštni kot lani. Grmado sva tokrat obvozila spodaj (+), tudi navzdol sva se spustila po Majčevih strminah (+), le sladkati se še nisva…
Še en dan mučenja mi ni prav nič dišalo, pasja tura bo kar pravšnja, na kolesu palec ne igra vidne vloge in tudi ljubilo se nama ni nič prida. Dvakrat sva na Pasjo ravan že vozila, po Sovpatu gor, prek Bukovega vrha dol. Tokrat sva raziskovala gozdni greben vzporedno s Sovpatom navzgor na Valterski vrh. Spodaj sva ujela primeren travnati kolovoz, prestopila čez dve žici do gozda, kjer se navzgor pne precej strm kolovoz. Midva sva ga takoj zapustila naravnost/desno navzgor po še hujši potki, ki je bila bližnjica. Še višje sva prav tako odvila po še za stopnjo hujši singli levo na greben, po ka…
Marijana se je med tednom pri padcu nemarno nabodla na kolo, meni pa je na lepem odpovedal palec na nogi?! A srečnica se je sčasoma lepo ogrela, nesrečniku se je pa kmalu začelo svitati, da bo sobota 'dan dolgih nožev', saj je bila bolečina ob vsakem koraku bolj nevzdržna. Tako sva se z Nevejskega prevala prav počasi bližala vznožju Prestreljenika, kjer sva imela z vrha mimo Okna že par let ogledano možno varianto precej ostrega spusta. Pod oknom sva se bojno opremila in že začetek prečnice v levo je bil tako adrenalinski, da je celo palec za silo obmolknil. Prostora na kar dolgi prečnici ni…
VSEBINASKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SPOŠTOVANI ČLANI PD, ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ( uvodnik predsednika) PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJ SKUPŠČINE PZS V LETU 2006 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PZS IN NJEGOVIH ORGANOV S PREGLEDOMČLANSTVA V PLANINSKI
Luštno, večinoma grebensko prečenje Tošča sva z Marijano raziskala že lani in sva ga razkrila še Pikici. V primeru tekoče vožnje poldnevna tura, 1600+ vm, uživanja na pretek, garanja na večinoma strmih vzponih prav tako. Anžiču se na tej turi res krasno izogneš preko luštnega Mavškega grabna, smo pa tokrat s sedla pod Osolnikom (Križišče) namesto mimo Doma na Govejku kolesarili prav po grebenu preko Gontarske planine. Začetni silovit vzpon po singli je izjemno zabeljen, a razen dveh-treh prestopov 'pogojno' še vozen, zatem je sledilo luštno grebensko brcanje, le spust na sedlo (Na peskih) za…
Pred svitom v Zajzerah nisva imela najboljšega občutka, pa sva se odločila za SV deber Viša, kjer sva pozimi pred dvema letoma že pristopila na vrh in uživaško odsmučala po vesinah na J stran in skozi Mojzesa nazaj na izhodišče. Glede na fotke izpred tedna dni, bi morala biti 'Gola NE' krasno zalita, morda celo tako zelo, da bi se dalo smučati tudi preko ključnega mesta - skok nekje na sredini grape. Za presenečenje je nato poskrbel sneg, ki sploh ni kaj prida pomrznil, celo v grapi se je naredila le trda skorjica, ki je bila sicer nosilna za smuči, za pešca pa ne. Tudi skok nama je že iz Žab…
"Kaj tri ure sva hodila samo zato, da sva ugledala kopni skok!" sva nad Jezerom pod Vršacem glasno zajamrala ob pogledu na presneto kopen prehod, kjer se ločita smeri na Kanjavec in Poprovec (J rama Kanjavca). Smer s Poprovca sva že smučala, tako da sva imela oči le za bistveno zahtevnejši Kanjavčev Aerotik, ki je ocenjen s VI-, S6+, 500 m. Tako visoko uradno ocenjenih smeri še nisva vozila... Nad jezerom (2050 m) sva lahkotno potegnila naravnost navzgor do zapore (2250 m), kjer je razcep smeri. V levo sva se oklenila zalite rampe, ki naju je dostavila tik pod vrh skoka, kjer sva morala par m…
Po tednu dni sva še enkrat skočila v Direktno grapo, tokrat je bil popoldan sneg še preveč mehak in moker, za nameček ga je v grapi precej zmanjkalo, tako da se je spodnja ožina podrla in tudi rampa je bila v slabši 'formi'. Za vzpenjanje je bila grapa še vedno užitna, na snežišču sredi stene sva tokrat nadaljevala desno po Zeleniški diagonali, a sva se ji morala izmakniti spodaj s strmim sestopom v grapo, saj je bil ključni rob prečnice le z gnilcem za vzorec obložena gladka plošča. Do vrha sva nadaljevala po SZ grebenu. Zanimiv in lušten pristop! Odsmučala sva po Grapi Y, ki je bila ravno š…
Vse od spusta s sedla Malega Triglava na Triglavski ledenik , ki za prehod iz SV stene izkoristi Mullerjev kamin, sva pogledovala Z/desno od vpadnice, kjer sva nekako slutila, da bi se dalo nit smučarsko vdeti prav do vrha Triglava, kar je gotovo sen vsakega smučarja pri nas, ki se z zračnim smučarskim užitkom spušča po strmih vesinah in grapah. Do sedaj sta bili prav z najvišje točke Triglava presmučani dve različni smeri: v okviru zavarovane poti na sedlo pred Malim Triglavom je bilo že večkrat smučano (nadaljevanje spusta je bilo zatem izvršeno ali po SV steni ali v okviru poti na Kredaric…
Do stene, v popolni megli iskala vstop, našla v drugo, po tokrat žal 'nesmučarskem' vstopnem skoku z izbuljenimi očmi do delno previsne opasti pod razširitvijo grape, za vzpon premehko, obrat. Obetano vreme je bilo sicer slabo, a tako zanič pa spet ne! S svitom sva na izhodišču odspala celi dve uri, da je 'kratkotrajna ploha' prenehala, zatem je pri Pastircih spet pričelo deževati in višje prešlo v 'mokro' in močno sneženje, ki naju je tudi po obratu še vztrajno močilo, nižje je prešlo v dež, ki je šele na izhodišču počasi pojenjal. Super dan z obilo spanja, ki sva ga nadaljevala doma! ;)
Opis v strmih smučinah, kjer je omenjen 5metrski skok, nama je dal misliti, da je ocena IV- najmanj malo sumljiva. V spisku spustov je ocena popravljena na IV, Andrej je lani predlagal plus dodatka, vseeno naju je dodobra pretreslo, ko sva nad žlebom za lusko ugledala izjemno izpostavljeno prečnico proti amfiteatru in višje naj bi naju čakal še vsaj en strm prehod in za konec zloglasni skok... Smer vstopi v steno po ozkem, a smučarsko dovolj širokem žlebu za ogromno lusko, ki se tako lepo vidi že s Klemenče jame, tudi nadaljevanje do amfiteatra in vršni del Nemške grape sta od tam precej nazo…
V S E B I N AAKTUALNO»MOJE NAJVEČJE VESELJE, JE NA GORAH« IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE42. SREČANJE PLANINCEV TREH DEŽEL V ZNAMENJU MLADIH OBČNI ZBOR BELJAŠKE SEKCIJE OEAVPOSVETOVANJE PLANINSKE ZVEZE NEMČIJEBELEŽKA SEJE PREDSEDSTVA PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA CA
V spisku spustov je zapisana Direktna grapa (V, mesta S6, 350 m) in sva šla popoldne malo potipat še neznani del S stene, desno od Osrednje grape. Na Plazu nad Zelenico naju je presenetil trd in pomrznjen sneg, čeprav je bila ura že tri popoldne in je sonce lepo pripekalo. Kot nalašč, sva zadovoljno brundala, desno za vogalom v levo poiskala presenetljivo širok iztek grape in hitro pikala po luštni grapi navzgor. Po vstopu se je grapa odprla, zatem skozi ožino, še eno 'odprtje', odkoder je na desni strani navzgor peljala za smučarsko petico hudo strma in ozka, v levo usmerjena rampa. Nadaljev…
Mrzle gore sva se lani iz Belske Kočne nespametno že poskušala lotiti iz smeri Krničke gore, kmalu zatem so izkušeni mački nazorno pokazali, kje ti gora ustreže - iz Globočice, s SZ ( prvi in drugi spust)! Od zapornice je šlo začuda 'takoj' na smučeh, popoldanski gnoj naju je nesramno zaviral, a prav na izpostavljenem prehodu iz Belske Kočne, kjer v kopnem pomagajo jeklenice, naju je pa kot zanalašč pričakal pomrznjenec. Gnoju se je zatem pridružil še dež, tudi megla se je spustila, kar nama pa morale začuda ni podrlo. Tako sva bila zavzeta z umikanjem plazovini ter preganjanju skozi ruševje…
Namenila sva se lovit pršič, a naju je v Dolini podatek o slabega pol metra novega snega na Kredarici popeljal naprej, tudi megla naju je zvesto motrila od zgoraj in na koncu sva med vseprevzemajočim curljanjem nemočno obstala pri Gamsovi oštariji. Na hitro sva skočila na Monte Cocco, tudi na vrhu namesto puhca 'občudovala' moker pršič, smučarija sicer ni bila slaba, a to ni to... :(
Glede na napovedano meglo smo obisk zastavili na poznanemu območju, a smo se na koncu vseeno skoraj 'izgubili' ravno tam, kjer nikakor nismo računali na težave z orientacijo. Kot nalašč smo pozabili zemljevid, iz godlje nas je na koncu izvlekel višinomer in prehodi, ki so se pri spustu za nosom prijazno odpirali... S Kaptanskim grebenom tik levo ob Bosovi grapi sva hudo domača, Bosove pa še nisva pretipala. Polno zasnežena nas je pričakala zelo gostoljubno, a tako zelo, da bi jo tudi presmučali, pa žal ne. Po vstopnem delu še neizrazite grape nas je na razcepu (levi krak vodi na Kaptanski gre…
