Po normalki s Kredarice na Triglav pozimi še nisva pristopila, pričakovala sva podobne razmere kot na Jalovčevi glavi in tudi uvod je bil pravi, nadaljevanje razočarajoče kopne normalke, kjer so bila vsa varovala kopna in s širokimi pločniki namesto izpostavljenih prečnic, naju je pa pustilo povsem hladna. Na Triglavu sva pozimi sicer že bila, ko sva s sedla za Malim Triglavom smučala na ledenik skozi Mullerjev kamin, tudi takrat je bil vršni del nad sedlom kopen. Pogled nama je po zasneženi gredini zaplaval na Severni greben nad Kugyjevo polico, ki sva ga v kopnem spoznala z obeh strani. Nem…
Poskusila sva s smučmi, saj naj bi se dalo peljati vse do Tamarja, kar je bila zelo 'kamnita računica'. Gor grede sva naštela razmerje 6:1 v korist dobrih smuči, saj je le en sam smučar vztrajal do podna. Dol grede sva število 'razbitin' povečala za ena, drugemu se je pa 'ta dolgih nog' zdelo škoda ;) Nad Jalovčevim ozebnikom sem zaprepaden strmel v zasneženo Jalovčevo kapo, saj tega prizora še nisem uzrl - vedno je bilo čisto premalo snega, da bi lahko smučal z vrha. Nejeverno sem gledal zdaj Jalovec zdaj moje ta stare smuči: Jalovec je bil pripravljen, da ga odsmučam, žal sam nisem bil ne '…
V kopnem je to grebensko potepanje izjemno lahkotno in uživaško, pa sva poskusila tudi v snegu. Za pristop sva si izbrala Župančičevo, ki se nama vedno dopade, pripelje pa skoraj na vrh Male Mojstrovke. Gaz preko Velike sosede je bila tudi potegnjena, zatem so greben zapustile še zadnje sledi in preko 'Zadnjega Mojstra' sva že naporno gazila. Greben po zahtevnosti ni nič posebnega, le tu in tam je bilo potrebno malce prijeti za skalo, poiskati najlažje/zasnežene prehode, gaženje je bilo pa odsekoma zelo naporno. Tako sva počasi potovala preko Travnika (najvišja točka, 2378 m), Kola in Roba Ve…
Klasika, normalni pristop, pozimi sva že lazila, tudi tokrat nama je bilo mukotrpno gaženje prihranjeno (Hvala dobrotnikoma s Škrnatarice za sledi!), v nasprotnem zaradi poznega štarta do vrha verjetno ne bi zlezla, tako pa sva morala zgaziti le z Gulc na vrh Kukove špice. Pravzaprav še dobro, da sva bila tako pozna, saj je čez dan točno čez gaz v spodnjem delu Gulc potegnil pošten plaz mokrega snega, ki je priropotal z vršnih pobočij.
Zelo luštna in lahkotna tura. S Pecola naravnost na Škrbino nad Tratico (Forca de lis Sieris), v okviru markirane poti na zahodni vrh Špika nad Nosom (Foronon del Buinz) in sestop čez južna pobočja. Tako s Škrbine nad Tratico kot z rame Špika nad Nosom potekata težja turna smuka (opisa v Candolinijevem vodničku), tako da sva z Neveje po za silo zasneženi cesti optimistično štartala celo s smučmi. Kmalu sta naju prehitela dva avtomobila in v zasedi pričakali kratki kopni odseki, na Pecolu naju je pa skoraj kap, ko sva strmela na porazno zasneženo planoto. Nekaj časa sva šla še na inercijo, zat…
Presneto kamnit otip je bil to! V Osrednji grapi sva lazila že ohogromnokrat, pozimi tako nesmučarska še nikoli ni bila, po drugi strani pa tako zanimive tudi še nisva tipala. Prvi (edini pravi) skok v grapi ni bil zalit, vseeno sva obdržala smuči in nad njim ugledala zanimiv/zavit hodnik, ki je postregel še z dvema ali tremi skalnimi ožinami, z nekaj zameti in skalnatim izstopom. Marijana je na vrhu obrnila s smučmi na nahrbtniku, meni se je zdelo pa preneumno, da bi jih nosil še dol grede. Z vrha je šlo, v grapo sem šel med in nad skalami, v zgornjem delu sem kvačkal po zametih, v hodniku s…
Lušten sprehod nad snežno-mokro Pokljuko: normalka po 'avtocesti' na Viševnik, za 'samotnimi' stopinjami na Srenjski preval in na Mali Draški vrh, 'deviški' sestop s prevala v kotanjo na V stran in gaženje navzgor na izrazito ramo S(V) od Viševnika, prečka na V greben (2000 m) do stika z normalko. Smer drugega vzpona na Viševnik je kot varianta spusta opisana v vodničku Turni smuki (Poljanec, PZS) in sva jo imela že večkrat na piki, tako da sva jo našla navkljub gosti megli, čeprav naju je daljša prečka nad ramo malce presenetila.
V zimskih razmerah sva bila že večkrat tako na Prisanku (= s severa) kot na Prisojniku (= z juga) in sva le dvakrat uzrla samotno družbo, tokratni 'neznosni' gneči, ki je za zasneženi Prisojnik povsem neobičajna, kar nisva mogla verjeti. Kot je najina navada, sva štartala zelo pozno (= daleč zadnja), pozdravila (= lenoba) gaz in od Prednjega okna do vrha naštela nekje dva ducata sestopajočih - v organizaciji dveh AO ali tako nekako. Prav vsi Prisojnikovi sobotni uživači so se na vrh povzpeli po zahodnem grebenu, začuda so po isti smeri tudi vsi sestopili. Nama pa isti (= dolgčas) povratek ni…
V S E B I N AAKTUALNOHIMALAJA 2007 - 2008 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPODELITEV PRIZNANJ PROSTOVOLJCEM LETA 2006 PODPIS »SPORAZUMA O SODELOVANJU ZA LETO 2007« S SLOVENSKO VOJSKOMEDNARODNI DAN GORA-VAROVANJE GORSKEGA OKOLJA V PZS SVEČANA SEJA UO PZS V NAZARJAH 9.12.2006 KOMISIJ
Odsek Hlipovec - Travnik je bil zadnjič tako lušten, da je bilo potrebno poskusiti greben vse od Smrekovca. Zaradi peške/simulantke smo morali čarati z začetkom, tako da sva s Pikico vzpon iz Ljubnega na Mačkin kot opravila na koncu ture kot daljši kolesarski iztek. Nasploh je bilo zgoraj na grebenu strašno lepo! Do Doma na Smrekovcu sva brcala po cesti, Marijana se je pa prebijala skozi labirint (ne)markacij in na koncu urezala direktno navzgor na greben, kamor sva morala midva od doma kar lepo poriniti (100 vm), saj razmere in 'strm' teren prave vožnje nista omogočala. Vožnja po/pod grebeno…
Iz doline (Pontebba) visoko na preval Cason di Lanza vodi ozka, asfaltirana cesta, odkoder je na vrh Zermule le kratek skokec. Po markirani potki sva pristopila na sedlo Forca di Lanza, odkoder sva jo po svoje mahnila direktno na vršni greben Zermule (V rama, 2086 m), ki je povsem lahko prehoden, le tu in tam je potrebno za ravnotežje tudi poprijeti za kakšno skalo. Po samem robu, mimo tunelčkov z okni in drugo vojno 'pridobitvijo' sva prehodila celoten greben skoraj čisto do njegove Z rame (Cul di Creta, 1913 m), kjer naju je ustavilo ruševje. In meglice, ki so se prav tedaj silovito zaletel…
'Preganjali' so naju debeli pasovi oblakov, tako da sva z avtom zaključila v sončnem Rablju in po markirani poti skočila na Kraljevsko špico. Pot je večinoma presenetljivo strma, odlični razgledi se pa v gozdu odpirajo vseskozi.
Lani sva se na tem luštnem grebenčku že podila, tokrat sva pričela na drugi strani in od jezera v Završnici po prečni potki pri tunelčku dosegla Z del grebena. Z Vrha Peči (na zemljevidu Smokuški vrh, 1122 m) sva v gozdu ulovila vlako v smeri Z, po dolini pa sva se cesti umaknila po prijetni potki na levem bregu Završnice.
Kratek skokec na sneg, katerega nama je v 'deževnem' gozdu nad Prevalom olajšal predhodnik, ki je na drevesni meji očitno obupal, tako da sva imela zgoraj čast tacati po novi obleki, 'odritala' sva po Šentanskem plazu...
Obet sonca naju je spet spravil daleč na vzhod in še Pikici sva pokazala zelo lepo turo prek Pece, saj je zadnjič manjkala. Tokrat sem se vzpona napovedano lotil strogo po smučišču in ugotavljal, da naključnim planincem in kolesarjem nikakor ni za zaupati (vsak pač ocenjuje po svojih fizičnih zmožnostih), saj se je smer izkazala za v celoti (ravno še) vozno! Pikico sem poslal naokoli po cesti, Marijani v roke potisnil fotoapart, sam pa sem se kot razjarjen bik zaletel v strme klance. Tam, kjer ni šlo naravnost navzgor, sem vozil v cik-caku, kjer pa ovinkov ni bilo moč narediti (parkrat bi se…
Na vzhodu naj ne bi deževalo, a je bilo vseeno vse mokro, pravzaprav je bilo tako turobno, oblačno in vlažno, da sem celoten vzpon (iz Ljubnega sem po gozdnih cestah ubral varianto Detmer - Počkova pl. - sedlo Hlipovec) komaj čakal, da se tlaka čimprej zaključi. Na sedlu se je slika v trenutku obrnila v pesem, v levo sem odbrcal po travnatem kolovozu, ki se je prelil v vse lepšo stezico in ta v luštno potko, za katere sem ob vzponu domneval, da so jih iz Smrekovškega pogorja gozdarji kratkomalo izgnali, saj so se od ceste neprestano cepile le številne vlake in kolovozi. Z neznanskim veseljem…
Ta hitra popoldanska in ta ostra na Zvoh . V tretjem poskusu je izbira kolovozov malo pod Ambrožem končno dobila kolesarsko smiseln zaključek, tako da dodajam kratek opis vzpona: Od spodnje postaje gondole po asfaltni cesti navzgor do ostrega ovinka v levo (600+ m), ostro desno čez potok Reka in po mestoma zelo zagruščenem kolovozu strmo navzgor (vmes je potrebno malo poriniti). Na izravnavi/razcepu desno, v zložnem spustu v Stiško vas, po asfaltu levo v središče vasi, levo (čez dvorišče) do (pod) cerkve. Naprej v isti smeri (začetek je zaradi jarka mestoma nevozen) vseskozi po glavnem kolovo…
Po bluzenju tam okoli naju je vse lepši dan preusmeril na najbližjega velikana. Sam sem gor odbrcal po 'naši' luštni varianti, Marijana je peš potipala eno od potk in od koče sva skupaj skočila na vrh povsem zamegljenega Blegoša. Navzdol sva šla po klasiki čez Prvo ravan in do Likarja, kjer sem sklenil poiskati direktno in necestno varianto v Čabrače. Naša varianta preko Volake je sicer prijetna, a ima vključen nebodigatreba vzpon. Zadnjič smo glede na zemljevid neuspešno poskušali na SV strani Likarja, zatem sem na Tabli ugledal opis in si v spomin spravil, da je treba takoj za Likarjem v sm…
Pregled zemljevidov za 'Baški masaker' je nakazal veliko neoznačenih potk na J pobočjih Rodice, tako da sva šla stvar potipat v živo. Za izhodišče sva izbrala zaselek Grant, odkoder sva se povsem prepustila navdihu ter potkam in kamor so naju vabile, tja sva tudi šla... Uvodni markaciji v vasi sva še staknila, zatem so poniknile (domačini/lovci markacistov v/nad Grantom ne marajo in svoje potke 'aktivno' skrivajo). Glede na zemljevid sva poskusila desno od Runže, a sva našla le slepo potko, novejši kolovoz naju pa ni zanimal. Vrnila sva se v vas, prečila desno (J) in za dvoriščem našla drugo…
Ljubelj - Born - Preval - Begunjščica - Roblek - Roža - Preval - Born - Ljubelj za pešakinjo in Ljubelj - Born - Preval - Roža - Poljška - Roblek - Poljška - Sankaški - Rodine za kolesarja. Popoldanska, ta hitra. Bornovo pot se je navzgor dalo presenetljivo tekoče odpeljati in le nekajkrat je bilo kolo potrebno tudi ročno prestaviti. Od Prevala naprej sva šibala ločeno in v razmaku nekaj minut sočasno dosegla Roblekov dom. Po posvetu z 'oddaljeno in prijazno bazo podatkov - hvala ;)' sem se odločil za spust v Rodine. Do Sankaškega doma kot pred kratkim (kolovoz mimo Tolstega vrha je bil tokra…
