Prek Možjance in Štefanje gore (opis poišči v arhivu) v Štefanjo vas, kjer smo se zagnali na strm kolovoz, ki vodi na sedlo Davovec (932 m). Klanca je za 250 m (V6), pri čemer je do serpentine podlaga bolj slaba, nadaljevanje v desno pa poleg strmih odsekov ponuja tudi nekaj kratkih izravnav. Na neizrazitem sedlu smo ujeli markirano pot (kažipot) in ji sledili v Kokro. Po zahtevnem prečenju strmega pobočja se pot po gozdnem hrbtu prek Babe v uživaški in tekoči vožnji spusti v vas Kokra (S6). Na drugem bregu nama je Pikica najprej razkazala lušten in lahak spust (po makedamu v smeri Čemšenika,…
Svoje staro kljuse sem pri Valy -ju oddal na temeljito popravilo in v preskus dobil Scottovega genija (Genius), kar je bilo potrebno temeljito izkoristiti in so nemudoma padle štiri zahtevne ture. Hvala, razlika je povsem nepredstavljiva... Tura planina Dovška Rožca - sedlo Mlinca je zelo prijetna, ampak šele od planine naprej, saj na makedamu z izjemo zadnjega klanca, ki naju je dodobra predramil, posebnega užitka nisva bila deležna. Nadaljevanje sva poiskala nekaj 10 m nad planino in se po luštni prečnici zapeljala na sedlo Mlinca, odkoder naju je čakala bolj našpičena prečnica do izvira Ko…
Idejo za smer te čudovite ture smo napaberkovali z vseh 'možnih' vetrov, dodatno smo se hoteli ogniti tudi uvodnemu asfaltu v smeri Korenskega sedla in smo po ogrevalnem klancu do gostišča Srnjak odvili levo na kolovoz, ki vodi na Brvoge. A glej ga šmenta, sicer zelo prijeten kolovoz ni nič maral za okljuke in se je kar naravnost zagnal navzgor. Po uvodnem potisku je bilo zatem prvih 100 m ravno še tekoče voznih, po silovitem prevoju v desno je bilo naslednjih 100 m sicer še vedno voznih, a le odsekoma, kjer so vmesne izravnave skrbele za umirjanje utripa, nad rovtom je bilo pa umetnosti kone…
Na Tabli naju je predramila beseda o hudem klancu na Plaz, ki je kot dostop na Nanos opisan na MTBslovenia.net . Tega 'hudiča' sva si šla iz radovednosti pogledat v živo in sva pokleknila na celi črti... Uvodna dolga prečnica pod celotnim JZ robom planote Nanosa naju je navkljub bolečemu poletu po pobočju lahkotno navdušila. Poseben utrinek je pogled na 'tipično kraško cerkvico' sv. Nikolaja s prikupnim zvonikom. Zatem se je kmalu pričelo zares, dobrih 200 m visok klanec na Plaz je bil v uvodnem delu presenetljivo 'lahak', dokler se na lepem ni postavil bolj pokonci, oborožil z dodatki števil…
Z Dolge njive na Jezersko je tura, ki naju je že dolgo vabila. S kolesom do Spodnje Dolge njive sva že kar domača, tu naju je pa pričakal zelo hud/strm klanec do Zgornje Dolge njive (kolovoz + travnik), ki mu kar ni hotelo biti konca. Spodnja polovica klanca je bila res izredno zahtevna (bolj V7 kot V6), saj poleg moči zahteva tudi dobro tehniko, v drugi polovici je strmina močno popustila, zato pa je bilo na poti vse več kamenja, na planini je bila pa zemlja še od snega namočena. Sledili so številni luštni utrinki pri prečenju Plešivca, ki jih je na eni od zelo ostrih 'stopničk' na lepem pre…
V S E B I N AAKTUALNOKAKO NAPREJ PO POTI DO PLANINSKEGA CILJA V »DRUGI« TRETJINI PRVEGADESETLETJA NOVEGA TISOČLETJA IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE»POHODNIŠTVO V SLOVENIJI«POROČILO Z NOVINARSKE KONFERENCENAPOTKI ZA VARNO GIBANJE V GORAH V POLETNI SEZONIKOMISIJE
Opis te čudovite ture smo (kje pa drugje ;) spet sneli pri Jiržiju , pri čemer smo vbodni del zastavili po svoje. Tura na Tabli sliši tudi na ime Tolminske krvavice, nekaj smo jih pojedli že pred prečenjem (kolo), nekaj na njem (veje), na spustu se je pa kar usulo (skale). Tu res kot pribito velja nomen est omen! Tura je več kot vredna obiska - koliko luštnih trenutkov bi zamudila, ko ne bi imela kolesa... Od parkirišča pri gostišču smo se skozi slikovit predor zapeljali na še bolj slikovit Hudičev most, kjer smo globoka korita Tolminke le slutili. Malo višje smo skočili pogledat v Zadlaško j…
Podbrdo - Huba - Lajnarjevo sedlo - Možic - Vrh Bače - smučišče Kobla 3 - Kobla - Vrh Bače - Bača - Podbrdo. Luštno mulatjero iz Baške grape na Možic s tokrat lepo voznim spustom na sedlo Vrh Bače sva že spoznala, zaradi pozne ure sva takrat zamudila spust s sedla naravnost v Podbrdo in sva šla v soboto vse skupaj popravljat. A z dodatkom ostre začimbe, vključila sva krog s Koblo, kamor naju je že dolgo vleklo gledat, kako hudi so klanci, ki jih Paternu v SK tako izzivalno ponuja vsem kolesarjem. Vrhunec ture je bil pa izjemno čudovit vršni spust po grebenu Koble! ...Po spustu z Možica sva se…
Slikovit in zahteven vzpon na Veliki Modrasovec prek Predmeje je opisal že Marko v SK, Jirži je turi na Čaven z veliko mero domišljije dodal še bolj slikovit in zahteven spust, ki je gotovo nekaj najslajšega, kar gorsko kolesarjenje lahko ponudi. Silovita prečnica je navkljub 'mestoma' netekoči vožnji zelo luštna, izjemno slikovita, odsekoma pa tudi skrajno izpostavljena in ji na srečo kar ni in ni bilo konca... Za prvo presenečenje je z napačno informacijo poskrbel domačin in smo 'za kazen' ponovili cesto Čohe - Gorenje in zatem le ujeli staro Resslovo cesto. Prva polovica vzpona po slikovit…
Lubnik naju je prvič navdušil s prijetnim spustom, v soboto sva bila gor že četrtič, a sva očitno postala malo razvajena, saj se nama spust sploh ne dopade več. Za nameček so luštno vozen in gladek kolovoz nad Gabrovim nasuli ter grobo razširili. Zato se nama pa sedaj izjemno dopade vzpon, ki sva ga nad Lovrenško goro potegnila po svoje in sva se tudi asfaltu nad Breznico skoraj v celoti ognila. Povsem nevozni vršni del do koče sva pustila na miru in z vzponom zaključila na JV grebenu nekje na 950 m (z izravnave nad 'ta hudimi' klanci v desno navzgor po strmi poti). Po makedamu iz Zminca in n…
Pomladna goljufija na Mangart nama je prišla tako v kri, da sva jo z veseljem posvojila za tradicionalni zaključek smučarske sezone. Kot nalašč je bila cesta tudi na sveže sfrezana vse do vhoda v zadnji tunel, pogled na drugi strani je bil pa zelo obetajoč! A glej ga zlomka, kako sva neumno pogledala na drugi strani vršne glave. Žleb, kjer poteka Slovenska pot, je bil kopen, Slovenska grapa je bila neuporabna, vstop Zimske smeri pa tudi povsem suh. Pociljala sva na običajni obvoz levo po jeklenicah Italijanske poti, ki pa so bile ravno tako vse kopne, pravzaprav sva že pozabila, da je tam tol…
Kako kopno je delovala stena, suha kot poper! Po drugi strani naju je bodril snežni jezik, ki se je globoko v Bistrico spuščal vse izpod stene. Spust čez Prag sva imela že dolgo v mislih, a sva ga vztrajno izbirčno odlagala, saj za naju kar ni bilo dovolj zalito in sva tako cincala v vseh teh letih, da sva na koncu zadela daleč najbolj neužitne razmere. Vse v slogu: "...prešerna se brani in ples odlašuje, si vedno izgovore nove zmišluje...". Vstopni skok Slovenske je bil zalit skoraj do vrha, ravno za jutranjo telovadbo ga je bilo, nad njim pa malodane kopno do nad Belih plati. Za bolj pestro…
Ko sva pod Kuntarjem prestopila levo na 'Prestreljeniški led' naju je pozdravila tako gosta megla, da nisva kaj prida videla. Ciljala sva proti Oknu, kjer sva imela v glavi prav luštno 'raziskovalno' idejo, a niti stene nisva videla, kaj šele prehodov v smeri glavnega grebena. Prečila sva levo, a verjetno premalo, saj naju je teren povlekel nazaj desno in sva mu sledila vse bolj strmo do stene (dobrih 2300 m, zadnji lučaj do 50°), kjer je bilo veselja nemudoma konec. Slepih miši se nama v vse bolj gnilem snegu ni dalo več igrati, tako sva se sprijaznila s polomijo in odsmučala po pristopnih s…
Odkar sva začela turno smučati, naju je mamila Trbiška škrbinica (2240 m), a naju dolg pristop po dolini Mrzle vode ni nikoli prepričal, ker sva namreč čisto prelena za take položne pohode. Ko sva poleti bluzila tam okoli, sva splezala čez 'Škrbino Lastavic' (v kopnem je bil vršni del precej smotan) na drugo stran v Mrzlo vodo ter dobila strašno mamljivo idejo ture: iz Žabniške krnice na Forcella delle Vergini, kratek spust v Mrzlo vodo in vzpon na Trbiško škrbinico. Spust bi izvedla po smeri pristopa. Tura iz Žabniške krnice na Forcella delle Vergini je opisana tudi v Candolinijevem vodničku…
Tumova na Špičje naju je že dolgo mamila, najprej sva mislila potipati v kopnem, na koncu sva jo pa ujela tako lepo zasneženo, da sva jo lahko presmučala. Z užitkom! Vse skupaj je bilo nepozabno lepo... Zadnji teden je bilo Špičje zelo aktualno, v nedeljo so Tumovo tudi presmučali, v četrtek je 'neuničljiva' Maja presmučala Skrito diagonalo - obe potekata 'nekje' v okviru Tumovega vzpona. Dostop do vstopa v steno je kar dolg, a še bolj položen. Spoznala sva ga letos, ko sva Tumovo na začetku zime po neumnem iskala v napačnem kotu. Tokrat nisva mogla zgrešiti, saj sva imela 'markirano'. S snež…
V S E B I N AAKTUALNOJANAKIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEOB SLOVESU OD VLASTA KOPAČA POVZETEK 22. SEJE UO PZS SESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS IN TNP ZAKON O PLANINSKIH POTEH IN ZAKON O TNP IZ DELA KOMISIJE ZA PLANINSKA POTA IN GOSPODARSKE KOMISIJE PRI UO PZS KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
Z vrha Škrlatice (2740 m) se 'po spisku' da smučati v krnico V kotlu (2300-2350 m, do sedaj le dva? spusta v 'davnih' sedemdesetih: Vzhodna stena, brez ocene). A kam potem? Iz Kotla dol ne gre, ker se v žlebu, ki vodi v krnico Pod Dolkom, vrstijo skoki. Da bi se vračala na markacije in sestopila nazaj v krnico Zadnji Dolek naju tudi ni prav nič vabilo. Vse upe sva tako položila v najbolj smiselno smučarsko nadaljevanje: v prehod, ki iz Kotla vodi na Rokavsko škrbino (2515 m) med Visokim in Srednjim Rokavom in ki je v kopnem 'šala mala' (mesto II). Od tam bi po Rokavskem ozebniku brez težav od…
Čudovito smer spusta z Razorja (Žabji krak, z vrha v Mlinarico, V, 40-45°, prehodi 50°, izpostavljeno) sta smučarskim navdušencem podarila Črnivec in Terčelj. Midva sva se lani v pomanjkanju snega več kot zadovoljila s peš pristopom (glej tam za opis smeri) in od takrat nama je spust kar naprej letal po glavi. V soboto so bile končno primerne razmere, Vršič kopen in ni, da bi zamudila... Sneg je bil za hojo odličen ("Razmera je strašansko ugodna. Sonček, trdo, fajn grifig sneg...", če parafrizirava smučarskega Dava), prehodi zaliti, le nepretrgana plazovina na gredini nama ni nič dišala. Na v…
Zaradi še vedno neobetavnih razmer sva cincala z izbiro in samodejno pristala na Mojstrovkah, kjer nisva bila že celo večnost, čeprav so bile včasih najin priljubljen cilj in 'raziskovalni vrtiček'. Razgledi z vrha so res bogati in za smuko sva bila še prezgodnja, tako da sva se dodobra namartinčkala in nagledala naokoli...
Na Zasipski planini sva bila precej pozno in z veseljem preštela pol ducata (večinoma tujih) jeklenih konjičkov, kar je zanesljivo obetalo lagodno avtocesto vse do Kredarice, kjer že dobro leto nisva bila na obisku. Tako sva štartala z minimalno obtežitvijo (ena plastenka pijače za oba) in preden sva se dodobra zadihala sva bila že na Malem polju, kjer se je vse drugače zasukalo, saj so sledi zavile na Bohinjska vratca! Čudno, prečudneje nama je odmevalo v glavi. In ti smučarji so nama le malo nižje zatrjevali, da se spuščajo s Kredarice ("Nicht Triglav, nur Kredarica!"). Tu se nama je le zaz…
