Sva mislila eno krajšo, a se je po navadi obrnilo na daljšo. Udobna gaz naju je sicer spremljala, a le dokler se svet nad Kačjim grabnom ne odpre. Nekaj časa sva še sledila zamedeni in osamljeni sledi, a je na drevesni meji (začetek melišča) tudi ta obupala. Nadaljevala sva na smučeh in v prijetnem vzponu občudovala vseprevzemajoč in še nedotaknjen puhec na zagotovo enem najboljših smučarskih terenov v naših gorah. Pod Lipnico sva morala nadaljevati peš in res smotana skorja nama je pila energijo, izpil jo je pa vršni 'žlebiček', ki je bil navkljub izredno nizki temperaturi namočen in se je u…
Z Nevejskega prevala po smučišču do Gilbertija in po levi varianti na Sella Ursic, ki je klasični turni smuk. Pred sedlom se navzgor odpre ozek žleb, ki pada s Škrbine v Pečeh, 2416m, in omogoča verjetno najlažji prehod na 'glavni' kaninski greben. Midva sva se spustila 50m na drugo (Z) stran in prečila pod steno Srednjega Vršiča do Kaninskega ledu, kjer sva razočarano sprejela dejstvo, da sta oba žleba, ki vodita na greben, žal kopna (bolj nepristopen je tik desno od Srednjega Vršiča, ki greben doseže na koti 2482m; drugi je Findeneggov in pelje na Kaninsko škrbino, 2490m). Tako sva smuči pu…
Montaž - na novega leta dan sva ga smela s Škrbine Vrh Strmali le opazovati, tokrat naju je nezmotljivo poklical. Nekako se nama je svitalo, da bi utegnila imeti z lovljenjem smeri normalnega pristopa več težav kot s Findeneggom (kjer sva bila v kopnem že večkrat gosta), in sva zastavila gor po normalki ter upala na sestop po Findeneggu. Z roba nad škrbino sva se usmerila v zasnežen žleb, ki pada s Škrbine nad Plazom (med Vrhom Brda in Špikom nad Plazom). Na terasi, kjer se žleb povsem odpre, sva dosegla stik z markacijami in samotnimi zapihanimi stopinjami, ki pa so kmalu ušle po skrotju nar…
Iz Krnice sva odvila v strugo Gruntovnice, se čudila višini novozapadlega snega in se zamudno prebijala čez številne nametane balvane. Višje je bilo pršiča vse več, pod steno Gamsove špice, nekje na 1500m, sva ga ocenila na 40cm (kdaj hudiča je zapadel?), povrhu je od jutra kar naprej po malem snežilo. Ustavila sva konje, se odpovedala visokim in strmim ciljem ter odvila nazaj. Smuka med/po/čez balvane v strugi je začuda potekala precej imenitno in poskočno. V pravilnost obrata naju je dokončno prepričalo nekaj plazičev, ki sva jih sprožila na strmih mestih. Ko sva prismučala v Krnico, sva se…
Turni smuk s Hajnževega sedla do Ljubeljske ceste je kar obiskana tura, s sedla proti Velikem vrhu poteka več težkih smučarskih smeri in sva šla malo pogledat. Na sedlu je stena žal izgledala precej kopna, tako sva se odločila za pristop na vrh po zavarovani poti (smučarska smer z oceno V+), kamor je vodila osamljena sled. V spodnjem delu je zadeva zelo izpostavljena, posebno ozka laštica (10m) raztežaj nad sedlom, kjer 'ni variante', da bi se lahko smučalo (morda gre smer v spodnjem delu kje drugje, morda je vključen peš sestop, morda se pa držiš za jeklenico in...). Takoj nad laštico so čak…
Na parkirišču v Vratih sem osupel nad dejstvom, da derez ni, s spremembo cilja sem se pa sprijaznil šele pri bivaku, ki sva ga dosegla direktno navzgor po nepretežkem svetu, vseskozi tik levo Dolkovega grebena (kratkemu skoku nekje v sredi sva se umaknila po prehodu na levi strani). V isti smeri sva nadaljevala do Vrtače in v zatrepu izbrala edino zalito smer v bližini, ki je vodila na greben med Gubnim in Dovškim Gamsovcem. Na rob Kriške stene sva stopila v okviru škrbine med vrhovoma (2350+ m), kjer se na drugo stran odpre izjemen prizor. Z grebena sva odsmučala po smeri pristopa, in to pra…
Po Osrednji grapi z bordarčkom gor in dol. Pikica je izredno presenetila, saj ji ni ušlo v hlače. Še več, grapo je navkljub trdi snežni podlagi suvereno odbordala. Prvi ozek prehod (dobra 2m širine) v grapi mi je ob nizanju zavojev zagrabil smuči, sledil je padec in takoj nato še eden. Zatem je smučka 'negibno obležala' s čudno premaknjenim okovjem. Po daljšem neuspelem prepričevanju, naj se le vrne v prvotni položaj, smo (kaj bi drugega) zmrznili. Peš sestop po grapi, ritanje do Zelenice, po eni smučki do Ljubelja, z avtom na servis, kjer je mojster pograbil petni del okovja, ga pritisnil z…
Po cesti na Viško planino, navzgor proti Škrbini Prednje špranje (ki je priljubljen turnosmučarki cilj) in nekje na 1850m v desno na široko in udobno polico, ki pod ostenjem Koštrunovih špic vodi proti koči Corsi. Polica se proti koncu dvakrat močno zoži, a varno pripelje na veliko uravnavo pod velikani Viša. Na Višu še nisva bila, imela sva opis normalnega pristopa (Mihelič) in načrt, da bova na smučeh nadaljevala, dokler bodo pobočja zalita. Usmerila sva se daleč v desno in po prehodih v levo dosegla razsežno gredino pod ostenjem Viša, kjer sva se lovila z iskanjem opisanega 'ustja lijakast…
V pozno pomladanskih razmerah sva na Hanzovi že bila, tokrat sva obisk zastavila, ko je vsa pot 'globoko' pod snegom. Največje težave sva pričakovala pri vstopnem slapu, dočakala pa na vršnem pečevju, a lepo po vrsti: Pod steno je bil sneg nepredelan, tako da sva se že do vstopa krepko nagazila. Tudi prečenje slapu nama je ob varovanju pobralo veliko časa (hudo izpostavljena laštica pred in za slapom; ledu v slapu je bilo pa le za vzorec, saj je prav tam prelomljen), tako da sta bili pri oznaki 1400m slabi dve uri že naokoli. Poličke so se polagoma umirile, več težav nama je povzročal mestoma…
V S E B I N AAKTUALNOPo jutru se dan poznaV spomin dr. Tomaž VrhovecV spomin prof. Marijan KrišeljObvestilo A-članom planinske organizacijePLANIKA d.d. prekinila pogodbo o sodelovanjuIZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJESestanek Predsedstva CCAObisk pri ministru za obrambo R Slovenije
Avta nisva uspela pritiščati do Doma, zato sva pač toliko bolj šibala proti vrhu. Sneg je bil v Petem žrelu ravno prav trd, tako da sva še dodatno pritisnila na plin. Zgoraj sva bila potem sicer dovolj zgodnja, a tako fuč, da je bila smučarija temu primerna (plužni zavoji, povsod kjer se je le dalo tako goljufati, in to s številnimi počitki ;) Pod steno naju je ujel sončni zahod. Premeteno sva se poskusila izogniti spustu po ozki poti, zato sva na snežišču pod steno prečila daleč v levo, vse do izteka (prvega) Žrela. No, to sva enkrat že naredila, a pozabila, da je prebijanje skozi goščavo ru…
Zimski pristop (= smučarska smer) na Škrnatarico ali Kukovo špico poteka bolj direktno od letnega. Po strugi Velikega Črlovca do 1250+ m, levo v plitvo grapo, ki vodi proti steni Tičarice in še pod njo desno v Gulce, kjer se smer združi z letno normalko. Smučanje tako s Škrnatarice kot s Kukove špice je ocenjeno s III+. Spodaj sva se prehitro veselila stopinj, a so bile žal 'frišne' in sva predhodnike prehitela že v grapi pod Tičarico, tako da nama mestoma predirajoča skorja v Gulcah ni ušla. Razmere so bile drugače dobre, skorja zelo trda/pomrznjena in je večinoma držala. Na vrhu žlebu, ki z…
Na Nevejskem prevalu (staro slovensko ime je V žlebeh) sva pri natikanju smuči osupla nad dejstvom, da sva pse pozabila doma. Nisva se pustila motiti, cilj sva obdržala (Sedlo Buinz, nekje 2480m, med Špikom nad Nosom in Špikom nad Špranjo), le pot sva poskušala skrajšati/prilagoditi in po prvi shojeni zadevi zapustila cesto, ki vodi proti Pecolu. Stopinje so naju kmalu zapustile, midva sva čimbolj v levo sledila zasneženim potkam v nepregostem gozdu, kjer sva na stiku s cesto Pecol - Krni dol trčila ob razvaline večje stavbe, ki sva jih glede na zemljevid določila za planino Larice. Zatem je…
Proti Žlebu sva iz zatrepa Podna (Mlaka, Avstrijci se 'dosledno' držijo izvirnika: Märchenwiese - pravljični travnik ;) zastavila čimbolj naravnost in se v gozdu 'začuda' močno zaštrikala, tako da sva zgoraj na škrbini (Žleb, 1914m) le nemočno sprejela, da je Vrtača izpadla iz večernega programa. Na drugi (bližnji) strani proti Palcu je žal izgledalo spihano, a Palec vedno tako izgleda. Navkljub temu, morda prav zaradi tega, sem na vrh nesel smuči in norčevo upanje, ki pa me je prevaralo, saj je bil prehod okoli roba (čez gladko ploščo) kopen. Drugod se je s Palca celo dalo smučati. Na škrbin…
Da bi lahko 'uničevala' pršič, sva iskala zavetje pred 'škodljivimi' vplivi sonca, vetra in smučarjev. Pod Kriško steno je bil pršič do nedelje še povsem nedotaknjen, za utiranje smučine sva bila pa malce prepozna...
Cesta na Pecol je tako položna, da omogoča imenitno smuško laufarijo. Po tako temeljitem ogrevanju, sva mislila, da bova kar en, dva, tri tudi na Škrbini Vrh Strmali (2201m), a naju je vse do nje varala optična zanka ogromnih razsežnosti Montaževe visoke planote. Za razvedrilo so skrbele cokle na psih, za katere nisem imel pojma, da lahko sežejo tudi čez 10cm debeline :( Brez nevarnosti pred plazovi se da s škrbine po slemenu nadaljevati še 100m višje proti Montaževemu ostenju, kjer sva vzpon zaključila. Zadovoljna z videnim (težje smučarske variante v območju Poliških Špikov se odpirajo ena…
Nad Mojstrano začuda(?) sploh ni bilo snega. Kljub temu sem po nezveznih belih krpicah na smučeh trmaril za 'pešakom' navzgor, dokler mnogo prepozno le nisem obupal. Za leso se je snežna slika končno povsem obrnila, saj je bilo z belino vse na debelo obloženo. 'Prave' smeri nisva poznala, tako da sva na vrhu dolge čistine, ki s planine pripelje na greben, uvidela da bo nadaljevanje pač gosto. Med smrekami sva po 'taborniških variantah' (izraz je izposojen pri strokovnjaku za hribovske otroke) izplavala na obsežno vršno ravan. Najin jutranji cilj, Sleme, sva oklestila na Vrtaški vrh in odvihra…
Nad Blejsko kočo sva sledila samotni gazi (do koče je ponavadi že takoj po sneženju avtocesta) in nad strmo stopnjo ugledala najina dobrotnika, ki sta ciljala na Lipanska vrata. Da si ne bi delali gneče, sva nadaljevala v smeri Debele peči in se na Brda vzpela z vzhoda, ravno ko sta predhodnika odsmučala navzdol ;) Pod Blejsko kočo je smučanje po potki/gazi nesmiselno, tako da sva jo urezala naravnost skozi goščavo. Mestoma je bilo precej gosto, terena nisva poznala, ena špura pa je bila urezana in te sva se na približno tudi oklenila...
Lani pomladi sva na Trupeju že bila, a je bil sneg težak in je šlo navzdol le naravnost. Tokrat so bile razmere prvinsko zimske, saj naju je spremljala z globokim pršičem na debelo ogrnjena narava. Vzpenjanje in spuščanje sta bila en sam, nedeljen estetski užitek.
