Nad Lemovjem, na višini 1200m, kjer pot prične prečiti v levo proti planini Nad Sočo, sva se odpovedala 'dolgočasju' in sva nadaljevala naravnost navzgor po strmih travah v smeri iz doline zelo izrazite Kravje glave, 1820m (začetek južnega grebena Bavškega Grintavca). Nekaj časa sva se vzpenjala levo od žlebu, ki pada z omenjenega vrha, ga prečila in z vzponom nadaljevala na desni po prehodih navzgor. Izredno strmo mesto pod vrhom sva naskočila čisto na levi, kjer sva plezala malodane navpične trave, ki so naju pripeljale na travnat greben med Kravjo glavo in Kolom, 1924m. Zelo zahteven, zato…
Kolesarjenje 'od Jošta do Jelovice' ni ravno gorniško doživetje, povsem nasprotno pa velja za (med mtbjevci) zelo opevano/obiskano pot tržiških baronov. Tura naj bi bila kar zahtevna: tako vzpon do Rožce, še bolj pa izpostavljen spust po Bornovi poti. Ni, da ne bi zgrabila! Iz Tržiča v Begunje, Draga, planina Planinica, izvir Rože, Preval, Bornova pot, Ljubelj in nazaj v Tržič. Vzpon iz Drage do Planinice je bil kljub mokri podlagi lahak, nadaljevanje do Rože pa je bolj zahtevno, saj konkretna strmina vse do najvišje točke nikakor ne popusti. Tik pod Prevalom sva v levo ujela nemarkirano pot,…
V S E B I N AAKTUALNO- DAN SLOVENSKIH PLANINCEV- Obvestilo za ljubitelje, obiskovalce in prebivalce gorskega sveta- Slovenska planinska pota (odgovor na članek iz Obvestil PZS, št. 6)IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE- Iz Skupščine Kuratorija za varnost v gorah Avstrije- Sveže bar
Ko turo priporoči 'avtoriteta brezpotij', je potrebno zgrabiti in sva šla po Habjanovih sledeh na Kalški greben po zahodnem grebenu . Opisu ni veliko dodati, bo pa vsak ponavljalec zagotovo ubiral svoje variante, predvsem v spodnjem delu pristopa. Midva sva od lovske koče sledila vlaki, dokler se ni povsem približala Z grebenu (1300-1400m)(v Neškarjevem plazu tako nisva bila, prav tako nisva opazila gozdne preže). Na prijetnem in lepo prehodnem gozdnem rebru (prav po njem teče sledljiva potka) sva se vzpela do prvih pečin, pod katerimi je potka prečila v levo do razglednega pomolčka. Potka je…
Kmalu nad tunelom na cesti v dolino Belce sva se po opuščenem kolovozu spustila v široko/zaprodeno strugo Belce, ki sva jo premostila po deblu, katerega sva (en, dva, tri) vrgla čez potok in na desni tik nad jezom ulovila pot, ki naju je pripeljala na planino Belca. Višje sva se vzpenjala po izjemno prijetnem gozdnem grebenu, kjer je tu in tam moč slediti slabo vidni potki. Kmalu nad grebensko izravnavo (gozdna meja, 1500+ m) se je pot na lepem 'okrepila' in začela prečiti daleč v desno, stran od grebena. Po kratkem času sva obupala nad smerjo in se po gamsici vzpela navzgor, nazaj na JZ greb…
Za 'spremembo' jutranje deževje in spet nadaljevanje vožnje proti Mangartu, ki nudi edino slovensko poletnosmučarsko door-to-door varianto. Tokrat se je z avtom dalo pripeljati do zametanega vhoda najvišjega tunela (okoli 1850 m). Na snežišču stisnjenem med Mangartom in Rateškim MM sva pod kopnim vstopom v Zimsko smer odvila na Italijansko pot in se nad jeklenicami (Italijanska pot nadaljuje v levo, kjer po dolgi in izpostavljeni prečki obvije vršni del Mangarta) v desno navzgor čez manjši rob priključila Zimski smeri, po kateri sva pristopila na vrh (uporabna varianta, kjer se umaknemo moreb…
Dež je začel padati v soboto zvečer in v nedeljo zvečer ob pol osmih na severni strani Grintovcev zagotovo še ni ponehal... Popoldne sva skočila na eno krajšo/bližnjo turo in v dežju sva ob pol štirih še upala, da enkrat proti večeru mora pa vendar nehati. A naju je deževje vztrajno spremljalo po Slovenski na Vadine, navzgor pod steno, kjer se je iz babjega pšena razvilo sneženje, na dolgi prečki do Ledenika pod Skuto in vse do zatrepa pod stenami Rink, 2100 m. Nov sneg se je na tleh začel bahati že malo nad Kranjsko kočo, na ledeniku ga je bilo nekaj cm, višje v zatrepu je bilo pa spodobnih…
Pred šesto uro zjutraj sva na deževnem Nevejskem prevalu utonila v osvežilen spanec, dokler naju ni sredi dopoldneva priklical Mangart. Razpoloženje nama je dvignila cesta, ki naju je pripeljala skoraj 1800m visoko (zadnja serpentina pod najvišjim tunelom), tako da do snega ni bilo prav daleč. V megli sva nad Rateškim Malim Mangartom vdela v Slovensko grapo (IV+, 200m), ki niti ni klasična grapa in je bolj spominjala na 'za dva do tri ratrake' široko, enakomerno strmo in ravno pisto, ki se zaključi na rami v S(V) mejnem vršnem grebenu Mangarta (2481m ?). Grapa je bila odlično zalita, brez izr…
Iz Zajzere do Žlebu Hude police (najdaljši ozebnik Julijskih Alp, 800 m, slabih 40°), po njem na glavni greben in desno na vrh Špika Hude police, 2420m. Na turi sva pozimi že bila, a brez smuči (kopni skoki). Tokrat je bil žleb odlično zasnežen, tako da so bili skoki v zgornjem delu lepo zaliti, strmina naju je pa presenetila. Glede na razpoložljive podatke o smeri (III) in najine izkušnje sva pričakovala nekaj čisto drugega, kar sva potem dobila... Strmina v žlebu počasi narašča, zgornjih 100m je enakomerno strmih polnih 45°, sam izstop pa vsaj 50°. Smer je glede zahtevnosti občutno težja od…
Nekajkrat sva že razmišljala o Loškem žlebu, ki se s škrbine med Jalovcem in Velikim Ozebnikom spušča JZ na Dolge prode. Tokrat nikakor ni bil v najinem cilju, a nama je jutranji dež v Gornjesavski dolini volan kar sam usmeril v Tamar. Na vrhu Jalovčevega ozebnika je bilo ob osmih zjutraj povsem gnilo. Vseeno sva nadaljevala navzgor na Veliki Ozebnik in se z vrha tudi spustila na smučeh (V, izpostavljeno), čeprav so bile razmere povsem nemogoče. V tako gnilih razmerah je bilo vsako drsenje nemogoče, skakanje v zavoje močno oteženo in negotovo, vsakršna prečka pa izjemno zoprna (plazenje gnilc…
V S E B I N AAKTUALNO- KAKO NAPREJ? Skupščini 2004 na rob - Sejem LOV Gornja Radgona od 7. do 9. maja - Pričetek pohoda od Prekmurja do Primorja- Zastave na vrhovih- Reinhold Messner v Sloveniji IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE- iz dela Predsedstva UO PZS v maju in ju
Tri leta sva sanjala, kako bova ponovno gosta v Zimski smeri Mangarta, a nekako ni bilo pravih razmer. V s snegom še bolj obilni pomladi se nama je Mangart z Belopeških jezer (27.5.2001) tako strašno dopadel, da je želja venomer tlela. Pravzaprav naju je Mangart takrat tako navdušil, da sva smer ponovila že čez tri tedne... Nad Mangartskim sedlom naju je kmalu zmotila globoko predirajoča skorja, a ko je šlo zares, je še prehitro postalo preveč trdo. Že vstopni prehod s spodnjega na zgornje, strmo snežišče nama je postregel z obilico ledu. Prehod je strm nad 50° in v najožjem delu širok ravno…
Po spletu dogodkov sva bila hudo pozna in sva od zadaj skočila na Malo Mojstrovko. Z Vršiča do Nad Šitom glave, mimo alternativnega priključka Župančičevi (Smer ob rebru, preveč napihanega petkovega snega v izteku), do stika s Hanzovo potjo in mimo Pozabljene(?) smeri (premalo zalit skok) do severnega grebena/vršne stene. Hanzova čez vršno steno nadaljuje po/ob grebenu, tik levo ob Hanzovi pa steno presekata dva ozka žlebova. Midva sva izbrala levega, v sredini žlebu praskala po skali/ledu in nekaj metrov nad izstopom stopila na vrh Male Mojstrovke. Nad žlebom sva navzdol potipala še v desni…
Na Dolkovo špico sva s smučmi že poskusila, a so naju predlani zaustavile nevarne snežne razmere. Letos sva si jo od daleč z veseljem ogledovala (za prvomajske je bila odlično zalita), v četrtek sva pa za en sam pogled morala počakati vse do štirke... Zasneženo snežišče/prečka pod JV grebenom Dolkove špice je delovalo nadvse obetavno. Vseskozi sva se držala pod steno, dooolgo časa prebijala skorjo, prečila čez rob in vršni greben dosegla nekoliko nad Rdečo škrbino. Na grebenu naju je za razvedrilo zmotil kopen del (najožje mesto na grebenu), tako da sva s pomočjo taktike dvojnega pristopa (fa…
Bela in mrzla pomlad se letos v gorah kar noče in noče umakniti zeleni. Baje naj bi do zjutraj zapadlo tudi 40cm snega in sva se odločila za samotno turnosmučarsko Mlinarico. V primeru, da bi vremenarji ('spet' ;) zgrešili, bi z Mlinarice poskusila na Razor. Nad gozdom sva stopila še na 'ta star' sneg, višje se je višina novozapadlega snega hitro dvigala, v žlebu nad izvirom Mlinarice do vrha pancarjev (nekaj mehkih plazovin novega snega), tik pod Turnom sva se pa dobesedno prerila navzgor do grebena (na lepem je 'gladina' narasla skoraj do riti). V bližini odcepa za Razor (pravzaprav je pole…
Takoj na prvi zaplati snega na vršiški cesti (nad Mihovim domom) sva prav zadovoljno brcnila v trd sneg. Na Vršiču je bilo začuda slabše, dolga in gnila prečnica proti Gladkemu robu nama je pa izpila prav vso voljo do nadaljevanja. Le trmi se imava zahvaliti, da sva nadaljevala do grape, ki (globoko predirajoča skorja) naju je pripeljala na kopen Gladki rob, kjer sva začudeno opazovala oblačno nebo, veter in nekaj vmes med deževjem in sneženjem. V nama tako domačem ambientu pa ni bilo več govora o izobešanju bele zastave! Navzgor ob Gladkem robu, po dolgi ušivi prečnici (skorja, ki se predre…
Ob spremenljivem vremenu/napovedi sva izbrala cilj, ki nama je v primeru trdega/pomrznjenega snega ponujal zanimiv alpinistični spust, v nasprotnem bi se pa turnosmučarsko potepala med modrim nebom in belimi planinami. Nad parkiriščem pri Planini Blato je bil zjutraj sneg na najino veselje solidno trd. Prek Planine v Lazu in Doline za Debelim vrhom sva se vzpela na zahodni vrh Kanjavca in zvedavo kukala čez vršni JZ greben. Po grebenu sva (11:00) odsmučala proti Poprovcu in se v desno, čez greben, začela spuščati proti Jezeru pod Vršacem (Zahodna stena, IV-, 500m). Smer je bila od zgoraj pres…
Še V Klinu sva 'oštro' izbirala med zanesljivo Brano in Planjavskimi zelenicami. Zmagala je odmaknjenost in že sva v Repovem kotu nič kaj vesela občudovala kopna pobočja, prehod na Planjavske zelenice je bil tudi še bolj kopen kot zasnežen (v takem kar lepo siten), zgoraj pa naju je pričakala bela opojnost. Ko naju je takoj popolnoma zagrnila še megla in spremljala vztrajna/močna snežna ploha, o zimskem ambientu ni bilo več dvoma! Povsem na slepo sva tipala nekam navzgor, se poskušala držati desne strani, a sva zgoraj vseeno zadela v strme in zaledenele prehode med pečinami, ki so naju izvrgl…
Majska smuka vse do izhodišča, in to na južnih pobočjih Košute, je bilo zadnja leta le malokrat videno čudo. Popoldne sva upala na razjasnitev in avto po novozapadlem snegu pririnila do odcepa tik pod Planino Pungrat. Ob sneženju in vse bolj gosti megli sva s planin poskušala vdeti na Kladivo, 2094m, na greben pa sva pritipala točno na Malem Kladivu, 2036m. Ob sneženju, vetru in megli sva glavni vrh prepustila naravi in počasi odsmučala navzdol. Nižje sva se vse bolj izvijala megli in nad planinami ujela sonce. Smučarija sploh ni bila slaba, spodaj pa prav luštna.
Iz Vrat sva se namenila na Razor (Z vrha na Kriške pode, IV, 600m), a naju je že na izhodišču kljub jasnemu jutru presenetil mehak sneg. Potegnila sva proti Križu (Bovška Vratca, do vršnega grebena gnilo, na vrhu je pihalo kot za stavo, meglice so kmalu zagrnile vrhove) in odsmučala proti Zgornjemu Kriškemu jezeru. Sneg je bil na tej strmi flanki navdušujoč, povsem trd (držala sva se pod grebenom na desni, vsaj močna III), a že prečka pod Kriškim robom je bila tako gnila, da naju je neusmiljeno postavila na realna tla, ki se nikakor niso hotela učvrstiti. Na Razor sva se goljufala po bližnjic…
