Da ne bi bil dan dobesedno zamočen, sva šla popoldne pogledat sneg na Košuti, ki se je na www reklamiral komaj teden dni nazaj ("snega je čez glavo"). Pripeljala sva se do parkirišča in kmalu nad njim stopila na smuči. Sneg je bil tudi popoldne presenetljivo kompakten, le na vršnem pobočju Tolste Košute je malce bolj zgnil. Ob šestih zvečer sva se poslovila z megleno/sončnega vrha, čisto na vrhu je ob smučanju še plazilo, nižje sva pa vse do Dolgih njiv le še uživala. V Njivah sva smučala večinoma na levi strani struge, občudovala vse bolj popolno modrino na grebenu in smuči snela točno 4min…
Še enkrat sva se namenila na JV vesine Pihavca, a je bilo v Vratih ob svitanju vse gnilo in na vrhovih vse zabutano. Stanje se je višje za nameček še slabšalo; bolj gnilo, na Luknji je potegnil JVnik in Pihavec se je 'nesramno' zavil v meglo. Dolgo sva cincala, bi ali ne bi, gledala vedno bolj navzdol na prehod do vesin in se prav počasi privlekla do konte pod Bovškim Gamsovcem, kjer se je sneg le nekoliko popravil (sicer se je prediral, ni bil pa več gnil/moker). Pozabila sva na Pihavec in se ogledovala za prehodi proti Gamsovcu (Z vrha na Luknjo, IV+, 200m). Iz zatrepa (pod škrbino med Piha…
Fantastično nemogoče je dejstvo, da nad Krmo obstaja pravljičen turni smuk, ki le tu in tam dočaka svojega princa. Nedotaknjene, odprte in široke JV vesine Rjavine nudijo vse, kar si smučar želi in še veliko več. Le smučino je potrebno usmeriti povsem stran od utečenih poti in se pregristi čez vstop (izpostavljen prestop izpod vršne zgradbe Rjavine na Teme). Same vesine po težavnosti ne pogledajo čez okvire turnega smučanja (pobočja so nagnjena za 30° in le v spodnjem delu pogledajo čez 35°), prehod pod Temenom (ko je zasnežen) pa je nekje S5. V spominu sva imela, da so bile JV vesine Rjavine…
Pomladi je prehod iz Krnice/Gruntovnice v Veliko Dnino običajno kopen, letos temu še ni tako in sva sneg hitela izkoristiti. V Veliki Dnini sva se takoj za robom stranskega, JZ grebena VMPonce usmerila strmo navzgor na snežišča pod vršno pregrado. Na snežišču nad Dnino sva se prav 'pametno' odločila za normalen pristop v kopnem (kamin), namesto da bi upoštevala 'stare mačke' (iz spodnjega konca snežišča direktno navzgor po grapi na JZ greben in po njem na vrh)(to je najbrž tudi običajen zimski pristop). Seveda sva visoko zgoraj nemočno obtičala v kaminu, ki niti slučajno ni bil smučljiv (manj…
Računala sva na pomrznjen sneg na severni strani, a da bova tudi na J vesinah Pihavca doživela pravi zimski dan pač ne. Sneg je zgoraj tudi čez dan ostal trd 'beton' (vršno plast se je večinoma dalo prebiti le z močnimi udarci). Za nameček je Pihavec še upravičil svoje ime in ves nov sneg močno gonil naokoli (več ali manj naju je zgoraj spremljala snežna ploha). Nad Luknjo sva nad prvim skokom ugledala precej uboge snežne jezike v spodnjem delu smučarske smeri po J vesinah Pihavca (Z vrha na Luknjo, IV+, 600m), tako da sva raje nadaljevala do velike konte pod Dovškim Gamsovcem (v spominu sva…
Z Lipnice (Špikov predvrh, 2418m) se v Krnico spuščata dve zanimivi smučarski smeri (obe sva že malček tudi od blizu potipala). Jutranji pogled (6:00) na nič kaj užiten (kopen) Lipni graben naju je usmeril v Gruntovnico, moralo nama je pa premočil vse bolj konkreten dež. V zatrepu sva levo navzgor po vedno bolj ozkem žlebu nadaljevala proti Špikovi škrbini (sam žleb je ocenjen s III), a še pod škrbino zavila levo v Labirint (IV+, mesta S5, 400m) v JV steni Lipnice. Vmes se je celo za hip zjasnilo, a nama je obilna snežno/dežna ploha spet temeljito pronicala pod kožo. Labirint povsem zasluži s…
V soboto naju je sonce skozi gosto meglo tako nemarno ožgalo (?!), da sva v nedeljo dopoldne čakala na slabše vreme in kratko turo ter oboje našla pod Kriško steno. V Krnici se je sicer sramežljivo obrisovalo sonce, potem pa sva le dočakala osvežilni dež, ki je padal še v zatrepu (V kotu, 2000m). Smučarija v gnilcu in dežju je bila... No, bila je ;)
Na Šentanskem plazu naju je zalezla Maja v pričakovanju nečesa zanimivega. In res, v megli sem nas v vršnem delu plazu nemarno izgubil in tako smo veselo snemali smuči pod strmo in plitvo grapo, ki se je cepila nekam navzgor. V belem labirintu smo počasi pretipali prehod na glavni greben Begunjščice (spisek je doma pokazal na Vzhodno grapo, IV-), ki smo ga dosegli le malo pod vrhom (v bližini izstopa Grape Y). Z vrha smo (tako za hec, iz čistega veselja) zagnano poskusili s spustom po dolgem vzhodnem grebenu Begunjščice, čeprav so nam mlečne panorame močno ovirale orientacijo. Ob nemarni spla…
V Bohinjskih gorah še nisva smučala, za spoznavanje sva se namenila na Vrh nad Škrbino, in to po turnosmučarsko (brez mehanske goljufije, ki je v tem koncu nadvse običajna). Po Žagarjevem grabnu je šlo presenetljivo hitro, gozd pod Planino Kal je bil tudi dovolj redek, desno nad planino nama je pa ogromna konta kmalu vzela vso voljo do prečenja. Po obetavnem prehodu sva zato takoj odvila navzgor proti glavnemu grebenu, nekaj časa še poskušala držati smer v desno proti vpadnici Meje, 1996m, a nama teren tega nikakor ni hotel olajšati. Povsem nepričakovano sva na lepem stopila na glavni greben,…
Malce sva bila utrujena in sva šla počit na stol. Na najvišjega v Sloveniji sva se povzpela iz samega dna, iz Podna (Bodental)(Turnosmučarski vodnik, Mišo Jenčič). Do Sedla Vrtača in naprej v krnici V Kožnah je cel dan plazilo s sten (tako z leve, kot z desne)(že zjutraj je bilo ogromno splazenega od prejšnjih dni). Na vrhu je bil sneg presenetljivo povsem predelan, tako da je bila smuka vse do dna krnice V Kožnah izjemna. Nižje, na avstrijski strani je bil sneg do tal južen. O kakšnem veselcu spodaj žal ni bilo sluha.
Na Viševnik sva prišla posmučat ogromno novega snega, ki je zapadel med tednom (zgoraj je bilo 60cm malce težjega pršiča). Spodaj je smučino nekdo že vlekel, Francoz jo je potegnil na teme predvrha, midva pa preostanek do vrha. In ni vrag, da je bila špura na treh mestih povsem iz linije. Pri drugem vzponu na vrh (varni treningi smučanja po tako globokem pršiču so nadvse dragoceni ;) sva linijo zoptimizirala. Navzdol je šlo drugič kot sam vrag.
Zjutraj je bilo zaradi jasne in dovolj mrzle noči v Medvedjem dolu vse lepo pomrznjeno. Na še nedotaknjenem plazu pod S steno Stola sva potegnila smučino v klin, ki sta ga omejevali večji plazovini na obeh straneh. Snežne razmere so naju vseskozi prepričevale, da je tokrat pravšnji čas za grapo, ki malce levo od vpadnice vrha skoraj navpično prereže steno (Severna stena, IV, mesta S5, 400m). V izteku in spodnjem delu grape sva še malce kolebala (povsem trdo/skoraj ledeno in midva po čudni logiki udobja ravno tokrat brez derez), potem pa so naju močno vzpodbodli kamniti izstrelki, ki so pričel…
V mislih sva imela za posladek še Ablanco in Tosc, a je bilo v soboto za take hece daleč prenevarno. Kanonada plazov na strmih prisojnih pobočjih se je pričela že kmalu po deseti uri dopoldne, tudi poskus smučanja na kratki in strmi flanki je splazil in se razširil čez vso mero. Smučanje po ojuženemu in še nezvoženemu delu vršne piramide je bilo prav prijetno. Z Jezerc sva se vzpela na Srenjski preval in še na S strani Viševnika ujela nekaj dobrih zavojev. Lepa tura in prekrasno vreme. Vremenarji so imeli žal oblačno in deževno ;)
Popoldne sva šla z Ljubelja iskat Lenuhovo smer (IV+, mesta S5, 300m) v Begunjski Vrtači (na www jo je med tednom priporočal Andrej). Spodaj sva našla le ogromno ostankov plazov, ki so zorali S pobočja Begunjščice, in gosto meglo, ki naju je nesramno zagrnila ob najinem vdoru na Šentanski plaz. Nekaj časa sva še motovilila na levi strani plazovine in iskala stopinje, ki naj bi vodile v Lenuha, nato sva obupala in nadaljevala po Šentanskem plazu in kmalu na levi vstopila v široko grapo. V 'nič posebno strmem' žlebu, ki se proti vrhu močno zoži, sva kmalu ujela zabrisane sledi smučarja in jim z…
V S E B I N AAKTUALNO- Za življenje zdravo v gorsko naravo IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE- Iz dela Predsedstva UO PZS v marcu 2004- Posvetovanje zainteresiranih organizacij in organov o aktualnih vprašanjih uspešnega zagotavljanja varnosti v turizmu KOMISIJE POROČAJOVODNI&Scar
Še letos sva morala 'pod mus' posmučati Zabreški plaz , ki premore sloves enega lepših turnih smukov pri nas (III-, 800m)(do sedaj sva ga le 'turno preritala'). Spodaj sva krenila po potki za Štremfljevo skupinico (normalka prek Valvasorja), tako da bi se izognila gaženju po Zabreškem plazu, a sva se očitno izgubila še pred Valvasorjem in dosegla cesto tik nad Planico. Z goljufijo tako nisva uspela in sva šla pač pošteno plačati vstopnico za spust. Do 1600m (nad mestom, kjer se Zabreški plaz razcepi) sva vztrajala na smučeh, višje je sledil 'en dolg matr' gaženja po vse bolj južnem snegu do P…
Mesnerjev Andrej je med tednom oglaševal pršič na Šentanskem plazu in sva ga šla pogledat. Našla sva oba. Pršič na plazu in Andreja na grebenu Begunjščice (res jih ni nikoli preveč). Navzgor so prilezli po Grapi Y in se s smučmi tudi spustili po njej. Z veseljem sva jim sledila. Na Plazu nad Zelenico sva norela po pršiču in za dodatek po Šentanskem plazu še enkrat odšibala navzgor, tokrat na vrh Begunjske Vrtače. 'Koj blo fajn'! Lepo ;)
Enkrat sva v gnilobi po Žlebu s smučmi že poskušala na istoimensko škrbino med Palcem in Zelenjakom (1916m), a sva morala obupati. Tokrat sva bila v Podnu (Bodental) dovolj bojno nastrojena, da nama gnoj ni preprečil užitka pri vzpenjanju :) V škrbini sva začudeno stopila na kamenje in šele, ko se je megla malce umaknila, sva nižje uzrla tudi sneg. V mlečni belini sva uspešno pretipala naprej do stopinj pod Osrednjo grapo, ki naju je po presenetljivo trdem snegu dostavila na vrh Vrtače. Na Vrtači sva se prav prijetno navijugala, tudi v Žlebu je bilo zgoraj kar solidno (težavnost smučanja po Ž…
Sneg je bil gnil že zjutraj, na Jalovcu so se pa vlačile sive megle. Zanimivo je tako postalo šele v ozebniku, kjer so trije Avstrijci pri vzpenjanju na smučeh poskušali dokazati, da je kuloar turnosmučarsko položen in bi jim to tudi skoraj uspelo, če jih proti vrhu ne bi zaustavili zbiti ostanki plazovine. Na sedlu nad ozebnikom so meglice vztrajno zakrivale Jalovec. Ko je za nameček s smeri vrha še trikrat zapored priropotalo kamenje, sva raje odbrzela navzdol za 'norimi' Avstrijci, ki so medtem odbordali (iz smuči so si sestavili deske) v temo.
Nameravala sva sicer na Velikega, a se nama v oblačnem vremenu nikakor ni dalo. Tako sva na hitro skočila na vrh Viševnika, izmerila vidljivost v megli na le nekaj kratkih metrov in ob zahodnem grebenu bolj pretipala kot presmučala na Srenjski preval. Megla je bila tako gosta, da sva najin položaj v 'mleku' lahko samo ugibala. Sneg je bil moker in dovolj predelan, tako da sem sam (ta drugi M je medtem malce oddremal) s prevala zastavil na vrh Malega Draškega. Kljub precejšnjemu trudu, ki sem ga vložil v gaženje do vrha, sem bil navzdol poplačan le s kidanjem gnoja (hočem pisati snega, pa se m…
