Krnička gora iz Belske Kočne po opisu iz novega vodnička Kamniško-Savinjske Alpe (Stritar). Dejstvo je, da je opis nekoliko pomankljiv. Najtežji (orientacijsko, tehničnih težav namreč ni) del je najti vstop v krnico med Krničko in Mrzlo goro in prav ta del opisa v vodniku manjka! Vodnik le omeni siten prehod nad lovsko kočo... Midva sva šla od lovske koče kar naprej po markacijah, dokler ni v levo skozi gosto poraščen svet odcepila slabše shojena pot. Peljala naju je levo in nato po krnici naravnost navzgor (seveda sva zgrešila, a šele precej višje ugotovila, da krnica vodi na škrbino med Mrz…
Obetalo se je tako vreme, da sva ga morala izkoristiti. In res sva cel ljubi dan uživala v oblakih in meglicah, ki so se vztrajno podile okoli naju. Razgledi so bili karseda kratki, a zato divji in nabrušeni. V takem se hitro zgreši nit, in midva sva že kmalu na začetku grdo gledala, videla pa razen strmih trav prav nič. Za Razorcem sva iskala pravo dolino (v mislih sva imela direktni vzpon na Zagorelec in potem po grebenu na Pelce, če bi se seveda prehodi lepo odpirali) in v nekem zatrepu splezala malce na strme trave, da potipava teren, če ga že videti ne moreva. A hitro sva se zaplezala in…
V Žmavčarje, desno po Kotliškem grabnu do škrbine med Tursko goro in Brano ter po SZ grebenu na vrh. Sestop po Kaptanskem grebenu. To je bil moj (od dvojnega je v nedeljo ostal le enojni M) 'optimistični' načrt, ko se je zjutraj naredilo vreme, čeprav so vremenarji obljubljali samega 'hudiča'. In začuda sem v Žmavčarjih ugotavljal, da utegnejo imeti celo prav, ko me je nad zavarovano stopnjo nepričakovano objela megla (tam nekje bi moral zaviti proti Kotličem, imel sem Stritarjev opis v novi izdaji Kamniško-Savinjske Alpe). Orientacija v megli je bila popolnoma nemogoča, saj se od Kotliškega…
Sklenila sva, da je počasi prišel čas za najin gorniški izpit. Prelezla in pretipala sva že 'vse živo' in končno sva začutila, da sva dovolj pripravljena, da se odzoveva klicu Stene. V Slovensko torej. Oborožila sva se z Miheličevim (Slovenske stene) in Klinarjevim (100 slovenskih vrhov) opisom, dokupila še nekaj opreme in ob osmih sva bila pri vstopu. Sledilo je izjemno zanimivih 800m 'plezanja' v nadvse slikoviti okolici. Opisa smeri sta fantastična (dovolj natančna je že sama Miheličeva shema smeri), tako da nikjer nisva uspela niti za drobec zgrešiti. Če je kje Mihelič malce zašepal, je t…
Pred kratkim (14.6.) sva po normalki 'našla' pristop na Veliki kup. Tura se nama je izjemno dopadla, a nekaj sva le pozabila tam zgoraj: direkten grebenski pristop na vrh. Tako smo (M&M in Andrej) popoldne šli poiskat zamujeno. Grebenski pristop je 'opisan' (beri omenjen) v plezalnem vodniku Jezersko (ocenjen je z II). Mi smo bili zelo 'razpoloženi' in smo na treh mestih trčili na težave (zgornje) tretje stopnje. A je bilo plezanje prijetno (raje beri napeto), saj so težave razmeroma kratke (sledijo si ena za drugo, vsega skupaj je le za daljši raztežaj). To so tudi edine težave v celotni sme…
Nad Sovatno sva na višini 2100 prečila vzhodno do zelo izrazitega pomola, 2106m, kjer se je na drugi strani odprl strm travnat prehod do Stenarjeve planje. Odločila sva se za gamsji prehod tik pod steno. (Na Stenarjevo planjo je najbrž možen tudi direkten prehod s srednjega dela Sovatne, nekje na 1700+ m.) Za robom sva prečila melišče in se na JV Stenarjev greben vzpela nekje na višini 2100m (najlepši in najbližji, vis-a-vis, pogled na Triglavsko severno steno). Grebensko plezanje (nikjer se ni potrebno umikati) vse do vrha Stenarja je nadvse prijetno in zračno (desna stran je 'navpično' odse…
Lepo grebensko potepanje s še lepšimi razgledi na okoliške velikane. Prečenje do vrha Šit sva prvič izskusila lani, v soboto sva imela v načrtu še nekaj nadaljnjega 'brskanja', a naju je dež žal prehitro pregnal stran. Greben je lepo prehoden: zelo zahtevno brezpotje z dvema/tremi kratkimi plezalnimi mesti do spodnje druge stopnje. Ste se kdaj vprašali, kje je najvišja točka Mojstrovk? Velika Mojstrovka ima dva kotirana vrhova in zanimivo, da je najbolj obiskani vrh nižji, 2366m, višji je zahodni, 2372m (tam so še zadnje rdeče packe in peskovnik z možici :(. Pravzaprav veliko 'pristopnikov' t…
V S E B I N AAKTUALNO100 let podružnice SPD za sodni okraj Kranjska Gora Članske kategorije in članstvo (ROK: 31.07.2003) Povabilo k sodelovanju (ROK: 30.08.2003) Opozorilo na Razpis najvišjih priznanj PZS za leto 2003 (ROK: za PZS 20.10.2003) Zakon o Triglavskem narodnem parku (ROK: 31.08.20
Turo sva enkrat lani že začela, a se vreme ni strinjalo. Tudi tokrat je bila napoved slaba, najini obeti pa najboljši. Po lovski poti med Velikim in Malim Črlovcem sva dosegla prečno pot, ji sledila v desno preko Malega Črlovca, dokler se navzgor ni odprl travnat svet, ki je vodil desno od pečin pod vrhom. Prehodi med rušjem so se lepo odpirali in teren naju je pripeljal na greben nekaj metrov levo/zahodno od vrha Slemena. Pristop je brez posebnih težav, morda le tu in tam primemo za kakšno skalo. Škrbina v Mužicih se imenuje najnižja točka med Slemenom in Kukovo špico, 1952m. Po Tumi so bili…
Namenila sva se na Rjavca, 2568m, in turo sva zastavila, da z markirane poti, okoli 2250m, po južnem grebenu splezava na Rjavec in, če bo šlo, po grebenu doseževa Triglavsko škrbino, 2659m. Celoten JV greben Triglava se imenuje Noga (Tuma). Začetek grebena je lahek (I, sem in tja tudi kakšna kratka II), a potem sva s plezanjem preveč silila prav po izpostavljenem razu (kmalu naju je pričakal krušljiv rob in prestop čez malce previsno skalo je pogledal celo čez III). Lahek obvoz tega krušljivega, izpostavljenega in našpičenega grebenskega vrha/rame poteka po skrotju na levi strani. Višje do vr…
Popoldanski trening na Storžič, tokrat z juga (JZ greben). Vključeni so bili še bliski in grmenje, ki so naju 'od daleč' spremljali z vrha, ujeli pa v gozdu nad Lovrencem. Odmevalo je kot za stavo.
Iz Bavšice sva se po 'bavško markirani' poti skozi Dolič vzpenjala na sedlo Vrh Osojnika. Rosa in večerno deževje je namočilo trave in zelo hitro premočilo tudi najine čevlje (gore-tex je pokleknil). Pot je namreč obupno zaraščena in, kar je še neznansko huje, preraščajo jo obsežni nasadi 'gorskih in divjih' kopriv. Daleč najgrše in najgosteje je nad lovsko kočo. Kratke hlače so sicer res zračne, ampak prav take imajo koprive najraje. S takim užitkom so naju ožgale, da sva se že prav strašno veselila, kakšno zanimivo predstavo sva si prislužila s to pekočo vstopnino. In res, ravno sva se odpr…
Iz Kluž na Vrh Krnice, po grebenu do zloglasnega mesta (sestop z Oblice) in naprej vsaj do Briceljka. Drugi del grebena naju ni 'skrbel' (od Plešivca do Moreža sva prehodila lani), vse ostalo nama je bila še uganka. Opis vzpona ni potreben, saj samo sledimo markacijam, bi bila cinična, a skoraj resnična izjava. Markacije so sicer redke, a na nepravih krajih :) Dobro je vzpon na Vrh Krnice opisal Mihelič v vodniku JA. Malce naju je presenetil začetek (lovsko pot takoj preseka nova vlaka), razcep pri 1250m ima dve nadaljevanji (grebensko, ali bolje shojeno 50 metrov levo in nato navzgor), pod g…
Popoldanska dirka skozi Žrelo na vrh Storžiča. M je dobila nekaj prednosti pred štartom, a se je izkazalo, da sem bil preskop in jo prehitel malce pred vrhom.
Z Ljubelja sva se po cesti vzpela na stari mejni prelaz Ljubelj, 1369m. V mislih sva imela prečenje Ljubeljščice (tega dela še nisva poznala), Na Možeh in naprej po grebenu do Palca. S prelaza prav po grebenu Ljubeljščice vodi presenetljivo dobro shojena neoznačena potka. Edina težava na grebenu je zadnji visok stolp, 1669m, ki sva ga prečila skoraj po grebenu (II), potka ga najbrž obvozi na levi/desni strani (bila sva premalo pozorna, drugače bi ji sledila). Z malce lomastenja sva dosegla sedlo Čez Pod (na nekaterih zemljevidih je s tem imenom opremljen najbolj južni vrh, 1705m). Vrh Na Može…
Krnica za Velikim kupom in Povnova dolina sta osrednji grapi na severu Kočne. Celotno območje nad Makekovo Kočno je brezpotni in divji rezervat Grintovcev. Edine markacije peljejo proti slapu Čedca (130m, najvišji slap pri nas) in te so naju v petek zvečer po nalivu peljale navzgor. Nevihta se je žal še enkrat pripodila, tako da je bila izvidnica izgubljena nekje v ruševju, še preden sva našla lovsko potko (imela sva podatek, da iz Makekove Kočne po desni strani slapu in navzgor na Vratca nad Češko kočo vodi lovska pot). Bivakirala sva seveda doma in v soboto naju je čakala fantastična tura z…
Lani sva našla lahek prehod na Goličico , potem sva si v alpinističnem vodničku Vršič prebrala opis normalnega pristopa na Goličico in sva sklenila, da ponoviva najin vzpon in po normalki sestopiva (čez Malo Goličico in Prednjo glavo in po meleh v Suho Pišnico). Pri vzponu ni kaj dodati, ker sva ga že opisala. Sestop je povsem druga, daljša, orientacijsko zahtevnejša in bolj izpostavljena pesem. Smer je v vodničku povsem na kratko (po najini presoji tudi zelo dvoumno/napačno) opisana in ocenjena z mestoma I-II, kar je glede plezalnih težav res. Ampak lepo po vrsti. Z vrha Goličice sva sestopa…
Z Nevejskega prevala sva šla prespat v speleološki bivak Modonutti Savoia (tik nad sedlom Vrh Laških brežičev). Kričeča rdeča konzerva je od daleč nezgrešljiva in od blizu razkrije 12 ležišč. V bližini je poskrbljeno tudi za odpadke s priročnim smetiščem v votlini... Do markacij (sedlo med grebenom Rombona in Črnelsko špico) sva se prebila po brezpotju in sva precej udrihala nad zavajajočim nasvetom na strani dveh nadebudnih planincev m&m. Torej, pri opisih brezpotij nama nikakor ni za verjeti, saj sva lani zapisala , da se je potrebno držati tik pod steno Špičke. Praskala sva torej pod steno…
V S E B I N AAKTUALNOPo Skupščini Planinske zveze Slovenije »Nepal ob 50-letnici osvojitve Everesta« IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPodpisane tripartitne pogodbe o popustu pri nakupu alpinističnih čelad Podpisana je pogodba med PZS, OKS in Poslovnim sistemom HELIOS, d.d. S
