Storžič
Popoldanski trening na Storžič, tokrat z juga (JZ greben). Vključeni so bili še bliski in grmenje, ki so naju 'od daleč' spremljali z vrha, ujeli pa v gozdu nad Lovrencem. Odmevalo je kot za stavo.
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kronološki pregled vseh novic
Popoldanski trening na Storžič, tokrat z juga (JZ greben). Vključeni so bili še bliski in grmenje, ki so naju 'od daleč' spremljali z vrha, ujeli pa v gozdu nad Lovrencem. Odmevalo je kot za stavo.
Iz Bavšice sva se po 'bavško markirani' poti skozi Dolič vzpenjala na sedlo Vrh Osojnika. Rosa in večerno deževje je namočilo trave in zelo hitro premočilo tudi najine čevlje (gore-tex je pokleknil). Pot je namreč obupno zaraščena in, kar je še neznansko huje, preraščajo jo obsežni nasadi 'gorskih in divjih' kopriv. Daleč najgrše in najgosteje je nad lovsko kočo. Kratke hlače so sicer res zračne, ampak prav take imajo koprive najraje. S takim užitkom so naju ožgale, da sva se že prav strašno veselila, kakšno zanimivo predstavo sva si prislužila s to pekočo vstopnino. In res, ravno sva se odpr…
Iz Kluž na Vrh Krnice, po grebenu do zloglasnega mesta (sestop z Oblice) in naprej vsaj do Briceljka. Drugi del grebena naju ni 'skrbel' (od Plešivca do Moreža sva prehodila lani), vse ostalo nama je bila še uganka. Opis vzpona ni potreben, saj samo sledimo markacijam, bi bila cinična, a skoraj resnična izjava. Markacije so sicer redke, a na nepravih krajih :) Dobro je vzpon na Vrh Krnice opisal Mihelič v vodniku JA. Malce naju je presenetil začetek (lovsko pot takoj preseka nova vlaka), razcep pri 1250m ima dve nadaljevanji (grebensko, ali bolje shojeno 50 metrov levo in nato navzgor), pod g…
Popoldanska dirka skozi Žrelo na vrh Storžiča. M je dobila nekaj prednosti pred štartom, a se je izkazalo, da sem bil preskop in jo prehitel malce pred vrhom.
Z Ljubelja sva se po cesti vzpela na stari mejni prelaz Ljubelj, 1369m. V mislih sva imela prečenje Ljubeljščice (tega dela še nisva poznala), Na Možeh in naprej po grebenu do Palca. S prelaza prav po grebenu Ljubeljščice vodi presenetljivo dobro shojena neoznačena potka. Edina težava na grebenu je zadnji visok stolp, 1669m, ki sva ga prečila skoraj po grebenu (II), potka ga najbrž obvozi na levi/desni strani (bila sva premalo pozorna, drugače bi ji sledila). Z malce lomastenja sva dosegla sedlo Čez Pod (na nekaterih zemljevidih je s tem imenom opremljen najbolj južni vrh, 1705m). Vrh Na Može…
Krnica za Velikim kupom in Povnova dolina sta osrednji grapi na severu Kočne. Celotno območje nad Makekovo Kočno je brezpotni in divji rezervat Grintovcev. Edine markacije peljejo proti slapu Čedca (130m, najvišji slap pri nas) in te so naju v petek zvečer po nalivu peljale navzgor. Nevihta se je žal še enkrat pripodila, tako da je bila izvidnica izgubljena nekje v ruševju, še preden sva našla lovsko potko (imela sva podatek, da iz Makekove Kočne po desni strani slapu in navzgor na Vratca nad Češko kočo vodi lovska pot). Bivakirala sva seveda doma in v soboto naju je čakala fantastična tura z…
'Ta hitra' popoldanska/večerna tura s Suhadolnika na Grintovec in nazaj.
Lani sva našla lahek prehod na Goličico , potem sva si v alpinističnem vodničku Vršič prebrala opis normalnega pristopa na Goličico in sva sklenila, da ponoviva najin vzpon in po normalki sestopiva (čez Malo Goličico in Prednjo glavo in po meleh v Suho Pišnico). Pri vzponu ni kaj dodati, ker sva ga že opisala. Sestop je povsem druga, daljša, orientacijsko zahtevnejša in bolj izpostavljena pesem. Smer je v vodničku povsem na kratko (po najini presoji tudi zelo dvoumno/napačno) opisana in ocenjena z mestoma I-II, kar je glede plezalnih težav res. Ampak lepo po vrsti. Z vrha Goličice sva sestopa…
Z Nevejskega prevala sva šla prespat v speleološki bivak Modonutti Savoia (tik nad sedlom Vrh Laških brežičev). Kričeča rdeča konzerva je od daleč nezgrešljiva in od blizu razkrije 12 ležišč. V bližini je poskrbljeno tudi za odpadke s priročnim smetiščem v votlini... Do markacij (sedlo med grebenom Rombona in Črnelsko špico) sva se prebila po brezpotju in sva precej udrihala nad zavajajočim nasvetom na strani dveh nadebudnih planincev m&m. Torej, pri opisih brezpotij nama nikakor ni za verjeti, saj sva lani zapisala , da se je potrebno držati tik pod steno Špičke. Praskala sva torej pod steno…
V S E B I N AAKTUALNOPo Skupščini Planinske zveze Slovenije »Nepal ob 50-letnici osvojitve Everesta« IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEPodpisane tripartitne pogodbe o popustu pri nakupu alpinističnih čelad Podpisana je pogodba med PZS, OKS in Poslovnim sistemom HELIOS, d.d. S
PZS - Obvestila
Iz Lepene do Krnskega jezera, po markirani poti na Veliki Šmohor, po brezpotju čez Mali Šmohor na Velike peske, naprej na Male peske, spust k Jezeru v Lužnici, čez Srednji vrh na Prag in po grebenu na Vrh nad Peski. V načrtu sta bila vsaj še Batognica in Krn, a je zatajilo vreme. Že ob pol desetih je bil pogled s planine Duplje na okoliške vrhove poln temnih oblakov. Na V.Šmohorju je razgled res odličen, žal sva opazovala vse več oblakov in vse manj vrhov, nadaljevanje prek M.Šmohorja na Velike peske je lahko (kota 2110m, ogromen kup peska), tu pa naju je zagrnila megla. Megla se je sicer kma…
V petek popoldne na Storžiču začuda ni bilo neviht. Mir sva nekoliko skalila le m&m s treningom vzdržljivosti (mimo Lovrenca in po JZ grebenu).
Vzhodni brezpotni pristop sva užila že pozimi (1.1.) in sva ga morala ponoviti še v kopnem. Tik pod vrhom plazu, ki pada proti Ljubelju, sva tokrat (na vsak način sva se 'morala' umakniti pregostemu rušju na začetni polovici grebena) zavila v desno in po precej podrtem svetu nadaljevala navzgor (plezanje I. stopnje). Na greben sva splezala nad plantažo najgostejšega rušja, ampak rušje se je nadaljevalo še kar naprej, tako da sva večinoma hodila po podrtem skrotju desno od grebena, le na nekaj mestih sva morala zagaziti v rušje, ali vmes med vejami iskati prehode/stečine. Težko preplezljiv sto…
Na Krofički še nisva bila, pogledala sva Stritarjev opis brezpotnega pristopa (111...) in Rutarjev prispevek ter Stritarjev popravek na diskusiji PZS. Najina 'teoretična' tura je nadalje vsebovala prečenje grebena Ut do Movznika in sestop po markacijah. Na brezpotjih se včasih seveda zaplete in tako se je tudi v soboto, za nagrado sva potem 'odkrila' strašno zanimivo potko, ki naju je prek izjemnih prehodov pripeljala do markacij tik severno od Ut. Poglejmo, kod sva hodila: Odcep proti ostenju Krofičke je označen z možicem in lepo shojen. Tudi lovska varovala so zgledna in do Zadnjega travnik…
Ko si obtolčen in te bolijo ramena, je najbolje hoditi lahkih nog. Tako sva brez nahrbtnika na Storžič dobesedno poletela. Iz Bašlja na JZ greben. Največ, kar Storžič ponuja z juga, in to ni malo...
Kdo si ne bi želel prespati v orlovem gnezdu, v najbolj divjem bivaku pri nas. Midva sva sklenila, da je čas za prvi obisk, in z močno obteženima nahrbtnikoma (smuči, spalka, jedača, pijača, oprema...) sva ob devetih zvečer malce nejeverno gledala v za lučaj oddaljen bivak. Potke do bivaka namreč ni, edini pristop je plezalni. Za dober uvod sva proti konzervi dvakrat narobe zastavila (v temi je vse bolj zamotano, s kredenco na hrbtu dvakrat bolj) in v tretje sva le zadela pravo poličko ter dosegla navpičen kamin (II, 5m), ki naju je dostavil na varno. Bivak je bil tako simpatičen in udoben, d…
Oboje sva že 'splezala' in sva šla še enkrat malce potipat, saj vremenarji veliko lepega žal niso obetali. Po mejnem grebenu iz Suhega ruševja na Vrtačo je plezanje dobre dvojke. Več ali manj sva se držala smeri od lani, tako da presenečenj ni bilo. Sestop po brezpotju čez Malo glavo (JV greben) je prav lahak (shojena potka). Midva sva poskusila po grebenu navzdol sestopiti prav do markirane potke Vrtača - Zelenica, a sva 50m nad njo (navpične pečine) izgubila štreno (do sem sva se rušju lepo umikala). Po mestoma zelo gosti vegetaciji sva prečila v levo skozi, pod, v in končno čez rušje padla…
Za presenečenje je v nedeljo poskrbel mraz: sneg je bil zjutraj zmrznjen (kot beton) in tako sva z derezami po normalki odpikala proti vrhu. Zaradi gnilca iz prejšnjih dni sva postavila najin vstajalni rekord in bila ob 8:30 že na vrhu. Mnogo prezgodaj. Ob enajstih je sneg za milimeter popustil in neučakano sva se pognala navzdol (optimalno bi bilo za spust potrebno počakati do dvanajstih). Zgoraj je bilo tako povsem trdo in malo nad 2000m sva užila smučarski veselec, ki bi se lahko končal šele na 1600m... A sva midva za vsako silo hotela pogledati v sam Kačji graben, po naporni borbi z rušje…
Tu še nisva smučala (kar nekako naju turni smuk iz zatrepa Krnice s svojo nezahtevnostjo ni uspel prepričati) in sva za hec poskusila. Zelo prostrano snežišče, škoda ker ni bilo več snega. Potrebno bo poskusiti v pršiču ;)
Pomladna klasika. Pogled s ceste ni prav nič prepričljiv, a je zato smuka presenetljivo dobra in dolga. Oboje je, podobno je bilo lani, za to turo kar zakon. V škrbini pri Turnu, 2348m, sva bila že ob devetih, a je bilo vse južno. Vzpela sva se še na vrh levo od Turna pod Razorjem. Kratek vršni del do žlebu, ki pada izpod Turna, je bil smučarski posladek, potem je za kontro sledilo 100m obupnega nepredelanega gnoja (navzgor je šlo čez pas v sneg), dokler se snežišče ni razcepilo v dva jezika. Navzgor sva šla po slabo predelanem levem (gledano od zgoraj), zato sva s smučanjem poskusila po desn…