Opis brezpotne poti na Tičarico (pod Škrnatarico) je v Manj znanih poteh slovenskih gora. Brez večjih težav sva prišla na višino večje skalne glave (1850+ m). Tu v desno naju je pričakala izpostavljena široka gredina. Pogled nanjo nama je vzel sapo. Res je polica široka, vendar je nagnjena navzdol, potka ki gre po njej je ozka (in na najožjih delih je bilo še zapadno kamenje). Tudi nič pametnega ni za prijeti. Ni nama težko priznati, da so se nama ob prečenju tresla kolena. Na drugi strani (čez rob) je bil vrh Tičarice videti prav blizu. Žal je začelo deževati in midva nisva hotela sestopati…
Nameraval sem smučati z Dolkove špice v Zadnji Dolek (svet med Dolkovo špico in Škrlatico). Prišla sva v Zadnji Dolek (nekako do 2350+ m) in tu naju je ustavilo strmo pobočje zelo mokrega in globokega snega. Palica je šla z obročkom vred za slab meter v globino. Obrnila sva. Prismučal sem do prečne poti pod Dolkovo špico (J od Kuclja). Od bivaka sva skočila na Križ. Malce je začelo deževati, na grebenu se je pa ulilo. Pritrmarila sva do vrha. Smučati se lahko začne tik pod vršnimi skalami, neha se nekje na 1700m. Spotoma sem pobral palico (ki mi jo je kloža vzela pred dvema tednoma, nekje tam…
Dobila sva pismo (hvala), da imajo v Domu pod Storžičem najdene smuči. Res sva tam dobila Marijanine smuči (hvala GRS-jevcem, da so jih prinesli dol). Dodatno sva (prav nič nisva prosila) dobila še zvrhan koš upravičenih in neupravičenih očitkov oskrbnice, ki si je za konec pela hvalo, ker smuči ni vrgla proč?! Skočila sva na kopno melišče pod S steno Storžiča. Na melišču (pod skokom, ki pelje v Peto žrelo) sva našla cepin in odlomljen del čelade. Splezala sva čez skok, od tam navzgor pa je še vse pod snegom. Tu sva še pred steno ob rušju našla eno palico. Vstopila sva tudi v samo grapo, povz…
Od Suhadolnika do Malih vratc je šlo hitro, saj je snega manj kot nič. Na začetku Dolgih sten naju je objela megla, a si je kmalu premislila in spremljalo naju je sonce. Vrh Grintovca je bil vseskozi odet v večjo, sivo kapo. Pri vstopu v težji del sva se bolj držala grebena, zato sva imela opravka z dvojko (Dolge stene so plezalna smer I. težavnostne stopnje). Tik pred izstopom na Streho Grintovca sva morala malce več tudi gaziti. Na Streho sva se potegnila čez manjšo opast. Malo pod vrhom je začelo snežiti in na vrhu sva že imela snežni metež z močnim vetrom. V planu sva imela sestop v Dolce…
Z avtom v Medvedji dol (Avstrija). Parkirišče je na višini 1100+ m, zapornica nekaj višje. Pot proti Celovški koči je obupna (cesta) in na 1500m sva nad njo obupala in jo naravnost po travniku urezala navzgor. Brez problema sva prišla na Ovčji vrh (Kozjak, 2000+ m). Na vrhu je z nama pometal vihar in sva takoj obrnila. Pogled proti Stolu je bil vseskozi odličen. Severna pobočja Stola so vse kaj drugega kot njegovo južno in blago lice. Ogledala sva si, da se za nagrado vzpneva po grapi, ki pada s Celovške škrbine (Celovška špica - Jelenčki), dol potem po grapi, ki pada s Stolove škrbine (Krkot…
Na Kredarici sem veselo gledal proti Triglavu, a je Marijana vztrajno mislila povsem drugače. Na koncu je prevagal 'ornk' veter, ki je vlekel čez vršni greben Triglava. Pomagal je tudi gornik, ki se je vzpenjal proti Triglavu: napredoval je silno počasi in sneg se je dobro plazil pod njim. In še neke govorice okoli koče se šle neovirano v Marijanina ušesa. Skale na te finte na pademo, na koncu seveda odločijo ta nežne... Smučanje je šlo zgoraj fino in sem zarezal kar nekaj lepih podpisov. A kmalu je povsem mokro in razrito smučišče 'švoh' medij. Pod Vrhom Snežne konte sem prečil desno in se s…
Zvečer sva odrinila od Valvasorja (do sem z avtom). Ko pot privede v dolino Med Stoli, sva namesto gaženja po mokrem snegu izbrala zahodni greben. Melišče, ki čaka pred grebenom, je močno podrto in je pričakalo nekaj težkih besed in še več sopenja. Po grebenu je šlo do vrha lepo.
Novi sneg kljub pozni uri ni bil južen. Strnjena snežna odeja je od okoli 1600 m navzgor. Ambient v dolini, ki pada iz Stenarskih vratc, je povsem zimski (nekaj snega je sem tudi napihanega, zato se na mestih udira). V položni dolinici pod vršno steno Križa se je šele videlo (tu ni nič napihanega), koliko snega je v soboto res padlo: 15-20 cm. Problemi so se začeli, ko dolinica preči naprej proti robu Kriške stene, 2289 m. Gaženje po ravnem ni noben hec in sva poskusila kar direktno navzgor proti Bovškim vraticam. A sva po desetih metrih odnehala, saj je tu veter odložil ogromno snega (mehka…
V petek bo lepo in plan je bil, da grem iz Suhadolnika po pastirski poti proti Kokrski Kočni. Potem s smučmi dol po Povnovi dolini (IV) in naprej na Jezersko. (Vzpon bo tako lažji in krajši. Dvakrat sva že s smučmi poskusila po Povnovi navzogr, a še notri nisva prišla.) Drejc je prijazno povedal, da je že splazilo in da je do pod Malega kupa v Povnovi vse zasneženo. (Hvala!) Sam sem začel od Suhadolnika. No skoraj, okoli mene je letal Suhadolnikov pes. Skupaj sva prišla do odcepa od markirane poti, kjer neoznačena pastirska pot (direktno na Dolce) zavije levo. Pes bi šel kar za mano. Odločno…
'Full of hope and courage we set forth one misty morning.' No jutro ravno ni bilo, tudi kazalo je že, da se v gorah jasni. Torej sva upala, da bova prilezla na vrh Kala. Ker je Komna v megli zelo pripravna za skrivalnice, sva imela samozavest v nahrbtniku (beri kompas). Sneg na poti iz Savice se začne, ko se pot proti Domu na Komni položi (= konec okljukov). Od doma naprej sva gazila po mokrem snegu (20cm) do Planine Na kraju. Na križišču markiranih poti pri Koči pod Bogatinom nama je volja že precej pošla in sva ob preoblačenju iskala motive za nadaljevanje. Spodaj nama je še sijalo sonce, n…
Z avtom sva se zapeljala prav do Eisenkappler Hutte, 1553m (ceste pozimi ne plužijo). Snega je na tej višini do vrha čevljev, markirana pot proti vrhu je zelo dobro shojena. En, dva, tri sva bila brez težav (lahko in položno) na vrhu Obirja (Ojstrc, 2139m), kjer je precej neokusno nastlano: dva križa (eden zelo velik), večja in glomazna ploščad in na njej (stara?) meteorološka postaja, dve spominski plošči, skrinja in vpisna knjiga,... No, saj če ne bi bilo nastlano, sploh ne bi vedela, da sva na vrhu. Megla je bila za rezat.
Greva z juga: Mače pri Preddvoru. Snega na tej strani je zelo malo (v Julijcih ga je zapadlo veliko več). Začne se šele od Bašeljskega prevala navzgor. Še največ ga je prav na sami potki. Do vrha gre brez posebnih težav.
Tole je sneg! Ne ni, tole ni sneg, tole je voda! Je sneg! Ni sneg! Je sneg!... Približno tako je bilo stanje na terenu od Rudnega polja navzgor, torej namočeno na kubik. Proti vrhu je bilo nekoliko bolje. Snega je kar nekaj padlo, a občutek je, kot da hodiš po jezeru, ki ima na vrhu sneg. Tako, za okras. V takem se zelo obnesejo nepremočljivi čevlji. In res si vesel, da jih imaš. Midva nisva bila nič vesela, malo pred vrhom so spustili. Spodaj sem ugotavljal, da je v čevlju še več vode kot na tleh. Zato pa je bilo na nebu toliko več sonca.
Jalovčev ozebnik je bil proti pričakovanju zelo lepa pesem. Razmere za smučanje (malo pred tretjo popoldne: ko sem kasneje v izteku ozebnika pogledal navzgor, je bil po celotni dolžini v soncu) so odlične. Resda je trdo (malce bolj, kot se (ne) zdi med vzponom), v vstopu in izstopu celo malce ledeno, a je zato teren gladek in skoraj prav nič razbit. En sam užitek. (Pogoj za ta užitek so seveda ostri robniki in izkušnje.) Tudi nižje je smučanje zelo dobro. Ne morem se hvaliti, da sem prismučal v Tamar. Skoraj nemoteno (malce redkega drevja) se prismuča do tam, kjer pot zavije v redek gozd. Sle…
S planine Blato sva šla pogledat, kakšen je pristop na Kanjavec prek planine v Lazu. Novega snega je zapadlo 5+cm. Sneg s smrek se je lepo, vztrajno in z veseljem posipal za moj vrat. Ko sva prišla do Lazoviškega prevala (do sem se kar vleče in očistil sem malo morje smrek), sva zakoračila v oblake. Megla se je višje še stopnjevala. Pogled v dolino za Debelim vrhom je bil hudo kopen, torej bi bila edina varianta smučanja: s Kanjavca po Velski dolini in preko Bohinjskih vratc v Krmo (Marijana bi sestopila v smeri vzpona). Vreme se je še poslabšalo (sneženje), duh je bil sicer še voljan, telo p…
Do vrha Plazja nič posebnega. Proti Mangartu izgleda za silo sneženo, seveda se ne obotavljam, saj sem spodaj odločil, da grem na vrh s smučmi in dol po Italijanski (III+, še nisem smučal). Na višini Rateškega Malega Mangarta srečava tri gornike, ki se vračajo z vrha (gor in dol po Italijanski). Dobim hudo pesimistične izjave glede mojega smučanja. Spodaj sem razmišljal, da bi šel gor po Zimski smeri, a od blizu izgleda malo snega in še ledeno je vse skupaj. Tako bom šel kar lepo po Italijanski (Marijana me zaradi žuljev čaka na 2300- m). Prečnica je mestoma trda kot beton, na vzhodnem delu v…
Pot sva našla b.p., čeprav tu še nisva hodila in sva naštudirala le zemljevid. Izgledalo je zelo slabo za smučanje. Hudo visoko sva hodila, da sva prišla na sneg. Nad odcepom (Mlinarica, Jubilejna, Razor) sva skočila v dereze in cepin, saj se teren postrmi in potrdi (senca). Med vzponom sva ugibala (in najbrž uganila), kje poteka smučarska smer z Razorja proti Mlinarici (naj počaka na drugič). Prilezla sva pod markanten stolp (najbrž je ta na pogled težko pristopen vrh Turn pod Razorjem?). Nadaljevala sva levo od stolpa na greben (star mejni kamen iz leta 1920, I stoji za Italijo, za kaj stoj…
Letos sva že šla na Prestreljenik in ga tudi odsmučala z vrha, čeprav je bil podatek o snežni odeji na Kaninu 20cm. Tokrat je podatek: 50cm... S sedla sva štartala peš (ostali se večinoma dajo dvigniti), proti Prevali je bila tako že skoraj gneča. Malokrat so gorniki, ki jih srečujeva, na isti hitrosti kot midva, tokrat naju je proti Prevali zasledovala smučarka, proti Sedlu pod Prestreljenikom pa tekač na smučeh!? Ni mu spodrsavalo! Gaz na Prestreljenik je potekala tik ob grebenu, ki se vzpenja s Sedla. Srečala sva nekaj sestopajočih, ki so očitno imeli težave (mestoma je bilo trdo, da cepin…
Oblačno, hudo oblačno, temno in sivo. In še snega je malo, samo snežni jeziki. Tudi veter. Vse to bi šlo brez problema. Z veseljem in uživanjem celo. A je manjkala pot: Ni bilo pravega cilja. Ni bilo motiva in nič naju ni gnalo. Menda ti da ta rdeč bik krila, a ne vem, če ni to doping. Sovatna (Stenar) je že vsa uboga in ima precej kopnih prekinitev. Tudi snežni jezik je spodaj hudo ozek. Proti Pragu ni kaj prida. Sva mislila poskusiti. Zdaj ne bo nič iz tega. Še zadnji motiv nama je konta pod Gamsovcem in naprej proti Pihavcu, a naju smučar z obljubo trave v tej smeri potolče. Noben faktor n…
Z Ljubelja snežna odeja ne izgleda prav nič vzpodbudno. Višje ko sva se vzpenjala, boljše je bilo. Gor sva šla po precej obleganemu Šentanskemu plazu. M sem z vrha (-20m) smučal po Osrednji grapi, M je sestopila v smeri pristopa. Povsem zgoraj je bil sneg ob 13:00 gnil, a v ožjem delu grape je bilo še vedno trdo kot beton. Nižje in vse do smučišča je bil sneg za uživaško smučanje ravno pravšnji (veselec). Po smučišču je šlo z dobro izbiro prehodov med kopnimi deli (z eno nekajmetrsko nošnjo smuči) do sredine spodnjega smučišča. Prijetno sem bil presenečen nad dobrimi razmerami.
