Pri plezanju se nikoli nisem spomnil nobenega dekleta, na Bredo pa sem mislil v Aschenbrennerju pa v Čopovem stebru, v Ojstrici in Cinah. Na najbolj izpostavljenih krajih. 🔥❤️ (Anton Ingolič, Pretrgana naveza) 📷 kunavercom
Hribi so me naučili, da sam sebe ne moreš pregoljufati. Lahko se zlažeš in si strašen frajer, ampak v sebi veš, da nisi, in veš, če si goljufal. Ko plezaš in se enkrat primeš za klin ter si rečeš, da bi sicer splezal, a si imel le slab občutek, si lažeš. Sem bil kdaj v skušnjavi, ampak nikoli nisem bil toliko korajžen, da bi se zlagal. Najprej se zlažeš sebi, šele potem tistemu, ki mu razlagaš. Njega danes zanima, jutri ne več. Fotografija: Marko Prezelj prvi dan vzpona na Arjuno na začetku večjih tehničnih težav - 📷Urban Novak
Če bi bil drugačen, to enostavno ne bi bil jaz, mar ne? Ko začutim skalo pod prsti, se preklopim v drug svet, svet svobode – gibanja po konicah prstov. Ko vstopiš nenavezan v steno, ko ni nikogar blizu, ko si sam; takrat se srečaš s samim seboj, oblije te piš smrti.🏔️🩶 (Tomaž Humar)
Najtežje in najpomembnejše stvari v življenju so preproste – ali drugače povedano, najboljše stvari v življenju so nam prepovedane in dostopne hkrati. Z vsako novo preizkušnjo spoznam, kako rad imam življenje; in živim ga šele, ko me ni strah smrti in ne življenja samega. (Tomaž Humar)
Hkrati s trpko zavestjo počasnega usihanja moči kot nežen, ranljiv cvet poganja upanje, da se bom znal vrniti k izviru, da bom spet več časa in pozornosti namenjal neštetim drobnim stvarem, mimo katerih sem prepogosto hitel k večjim izzivom, k najvišjim vrhovom in najlepšim razgledom. Da bo srečanje z žuborečim potokom, z gručo v vetru trepetajočih rož, samotnim viharnikom … spet lahko vrhunec dneva. 🔥💙 (Iztok Tomazin, Naveza) 📷Smrekovec
Čarobni dan ugaša, stene zamolklo žarijo, rumeno oranžno sonce se sprehaja med cunjastimi oblaki in se globoko pod menoj počasi potaplja v lesketajoče se Jadransko morje. Iz nižav prileze mrak in kmalu me objame mrzla tema. Preden se zavlečem v puhasto spalko, me zazebe, a to je le telesni občutek. V resnici mi je zelo toplo, kajti vetrovna noč je prijazna, sestra minulega čudovitega dneva. Tudi tu sem in bom doma. ❤️ (Iztok Tomazin, Naveza)
Presenečenje za vse udeležence včerajšnjega nočnega pohoda na Uršljo je bila z baklami osvetljena pot do koče. ❤️🔥❄️ 📷 Dom na Uršlji gori
Sonce skozi Prisankovo okno. Tako je bilo prvič letos, pojav pa se bo v novembru, če bodo pogoji primerni - seveda ponovil. Prizor za izbrance je tokrat v objektiv📷 ujel Franci Pogačar. 🔥❤️
Tisto smer poznam. Sanje svetla roka me v gorah vodi tam, kjer ostajam sam in dlje, kjer postajam nič in vse. (Iztok Tomazin, Naveza) 📷 Vrh Špika, 2011, Iztok Tomazin
V gorah nekaj iščemo, čeprav tam nismo ničesar izgubili. Če bomo imeli kaj iskati tudi v prihodnje, smo na pravi poti. (Pavle Kozjek) 📷 mojcindomnavitrancu
Največje mojstrstvo je ..."ko plezaš sam, brez vrvi in tehničnih pripomočkov, da se pri tem ne varuješ. Tako plezanje je največja mojstrovina, pri kateri je človek najbolj izpostavljen nevarnosti, popolnoma osredotočen na določen trenutek, prijem, kajti pri določenih gibih si ne sme privoščiti napake - zaveda se, da ta lahko pomeni njegov konec" (Franček Knez)
Meni Himalaja predstavlja res tisto okolje, kjer so okoliščine tako zaostrene, da se izkristalizira tisto najbolj človeško, kar nosiš v sebi. Brez mask, brez vsega. (Marija Štremfelj)
Kaj pa lastni dvomi? Če si jih dovolimo, si izbrišemo prihodnost ... posledično postanemo ujetniki preteklosti. Ko zbledijo spomini pa pristanemo v vakumu. V vakumu si sami ne moremo pomagati, pomaga nam lahko le namen ... v kolikor ga uspemo prepoznati, je na nas, da ga sprejmemo – in zopet smo v krogu vibracij in kreacij.🔥 (Tomaž Humar)
Izziv je del tebe, zgodbe, ki jo pišeš s svojim življenjem, izziv kot tak je vreden in neizbrisljiv. Izziv je glasnik vibracij misli in posledičnih dejanj. Ne ustraši se izzivov, saj so izzivi izbrali tebe. Bolj kot je izziv videti meglen, negotov, skrivnosten,vrednejši je. (Tomaž Humar)
Kaj je tisto v nas kar so krila ptici in deževne kaplje reki. (Milan Romih; Skozi trave oblakov)
Življenje je kot gorski travnik, poln je redkih trav. Med njimi rastejo cvetlice nežno milih barv. Nekatere širijo opojen vonj, druge ponosno razkazujejo svoj cvet. Nekatere rože so tudi brez vonja in vsaka nam ne diši. Rastejo tudi take, ki imajo neopazen cvet, a ko te oplazi njihov zobati list, na koži pusti rdečo, pekočo liso. Če boš zavzeto iskal, boš lahko našel trpko, kislo zel, pa tudi bilke, ki v sebi hranijo skrivnostno moč. Rosa jih umiva in sonce jih zlati. A v viharjih, ob hudi uri, se osuje in odlomi marsikakšen cvet. 🤔😔(Franček Knez, Ožarjeni kamen)
VRHUNSKI vzpon v zadnjem mesecu preteklega leta. 🔥 Jernej Kruder je med 5. in 8. decembrom 2024 prosto preplezal 1000-metrsko smer El Corazon, ocenjeno z 8a po francoski oz. 5.13b po ameriški lestvici. To je prva slovenska prosta ponovitev smeri El Corazon, sicer pa najzahtevnejši skalni prosti vzpon Slovencev v El Capitanu. Impresivno!
Srečno, zdravo in vse dobro v 2025! ➡️☘️💙 Ne bom izgubljal energije za razčiščevanje s preteklostjo. Te ne moreš več spremeniti, lahko pa spremeniš prihodnost, če si pripravljen spremeniti sebe in če si se iz preteklosti česa naučil. (Tomaž Humar)
Miren Božič vsem in da bi se v prihajajočem letu večkrat spomnili sledečega Zaplotnikovega verza: "Lepo je mlademu človeku, ki ga na njegovi poti ne ovirajo drobnarije, ki se starejšemu zdijo nepremostljive. Še lepše pa je, če tak ostaneš vse življenje.🤔❤️🏔️"
Za svojo pot ne potrebuješ nič takega, kar ne premore najbolj ubog revež. Popotno palico odrežeš v leskovem grmu. Lahko greš bos in se spotoma naješ borovnic in malin, lahko se odžejaš v potoku. Spiš pri pastirjih ali pod milim nebom, dihaš neskončne zaloge čistega zraka, greješ se na soncu ali ob ognju. Samo pojdi, kajti dovolj je bilo izgovorov in preveč pomladi je že odzvonilo mimo tebe! (France Stele, Nalivi svetlobe) 📷 Slavko Prijatelj, december 2024