Vsak, ki je šel kdaj v hribe in je "prerezal črto", ko ne moreš več nazaj, takrat ko bi rad, pozna občutek, ko se moraš sproti odločati, ko je vsak korak pomemben ...(Marko Prezelj) 📷 lyofood
Hvala duši prija in jo uspava. Graja jo žalosti, a žalost jo drami v uporno vztrajnost. Ta me vodi v vsak nov dan. Da si bom lahko nekoč, ko se čas izteče v krog življenja, rekel: »Drzna je bila ta pot. (Franček Knez)
Kar daš, to dobiš. Kar seješ, to žanješ. Dobro se z dobrim vrača in obratno. Ta filozofija ne velja samo v fizičnem svetu, ampak tudi v duhovnem in še pred tem v nam bližjem miselnem svetu. Če verjamete ali ne – s čistimi mislimi lahko prikličemo dogodke v resničnost. V praksi sem se že v zgodnji mladosti poigraval z močjo misli. Zavestno in predvsem podzavestno pričakovanje izteka določenega dogodka nas lahko privede do tega, da se stvar v resnici tudi zgodi. Zato vam svetujem: ne igrajte se z negativnimi mislimi, lahko vas zelo prizadenejo. (Tomaž Humar)
Lepota življenja se spozna ob bolečini, Bolečino prinesejo spoznanja, Spoznanja se rodijo iz izkušenj, Izkušnje pridejo, ko si drznemo, Drznemo si, ko zberemo pogum, Pogum pridobimo z zaslugmi, Zasluge so posledica izživetih talentov, Talenti so nam podarjeni v zibelko, Zibelka je izbrana s strani duše, Duša je nedotakljiva prvinskost, Prvinskost je posledica dostojanstva, Dostojanstvo – Duša – Zavedanje. To smo mi, TUKAJ in ZDAJ.🔥 Zakaj? Ker jutri nikoli ne pride. (Tomaž Humar)
Zame so gore veličastni in skrivnostni kraji. Prva potepanja po teh osupljivih pokrajinah mi ostajajo v spominu nekje med resničnostjo in sanjami, skupaj z nikoli dokončno izpolnjeno ljubeznijo, ki je po vseh teh letih plezanja in ekspedicij še vedno z mano, še vedno je polna sanj, vračanja, iskrivosti, neznanega… Gore nad Huarazom, Chamonixem, Kathmandujem, v Sloveniji… so še vedno zapeljive, mikavne, svetle… Ostajajo del mene in klica, ki mu sledim…. (Milan Romih)
Na današnji dan, leta 1990, je na vrh najvišje gore sveta stopila prva Slovenka - Marija Štremfelj, skupaj z možem Andrejem. "Ko sem začela plezati leta 75', ni bil moj namen v alpinizmu, da si želim na Everest. Meni se zdi, da ima tudi Andrej zelo podoben stil, da so prišli cilji nasproti. Ni bilo tako zelo veliko pričakovanj." (M. Štremfelj)
Mislim, da gore zelo spreminjajo ljudi, če to hočejo. Če se jim pustijo spreminjati. Od človeka, ki gre v gore, je odvisno koliko mu bodo gore dale. Jaz mislim, da nihče ne more nevtralno ostati ob nekem čudovitem prizoru, ki ga v gorah doživiš, ker tista toplota, pa tisto čudenje, to more odpreti srce. Mislim, da se takrat pravzaprav začne človek v sebi spreminjati, ko začne priznavati, da se mu dogajajo taka občutja, ki jih morda v dolini ne more doživeti. (Marija Štremfelj)
Tudi obdobje slabega vremena 1x mine...❤️🔥 Razgled z naše Urške. 📷 Dom na Uršlji gori
Spoznal sem, da ni pomembno, kolikokrat padeš, ampak da se vedno znova pobereš, nadaljuješ in gledaš naprej na prihodnost. Vsak vzpon je zgodba zase. In po vsakem prideš nazaj drugačen. Tvoja zavest raste, in to je najpomembnejše. Če pa na potovanju še uživaš, ni več kaj dodati. (Tomaž Humar)
Malo strahu mora biti, a je pomembno, da izgine takoj, ko si v steni. Ko se oprimeš skale, te ne sme več biti strah. Če strah ostane, je bolje, da se obrneš in greš nazaj. (Andrej Štremfelj) 📷 Alpinistična odprava Everest 1979 - na fotografiji z leve Andrej Štremfelj, Marjan Manfreda - Marjon in Franček Knez (arhiv Andreja Štremflja)
Moji nemirni duši, ki kot senca hodi za menoj že od rane mladosti, so gore dobro dele, v njih se je sproščal nemir, telo utrudilo, da je bila pot v dolino vesela, duša mirna in korak mehak. A dlje ko sem bil v dolini, več je bilo nemira in telo je klicalo po naporih. (Silvo Karo) 📷 S. Karo, Pozimi, v severni steni Šit
Na današnji dan mineva 20 let od smrti Tineta Miheliča. "Klic gora mi še vedno odzvanja v srcu in skoraj prepričan sem, da se mu bom odzval zadnjega jutra svojega življenja. S katerimi besedami sem že začel to knjigo? Aha, se že spomnim. Tudi končal jo bom enako, saj je v tem stavku zajeto vse: gore imam rad." (T. Mihelič). 📷 Tina Horvat
Tja gor nas vedno znova žene nepojasnjeno hrepenenje. Kot da bi iskali nekaj, česar nam vsa naša na videz popolna civilizacija ne more nuditi. Vedno znova bomo v odljudnih prostranstvih iskali to, kar smo si odvzeli sami. (Tine Mihelič) 📷 Tina Horvat (Brezpotja pod Pihavcem; iz spominskega pohoda, ki je potekal preteklo nedeljo, ob 20. obletnici smrti Tineta Miheliča, ki je 02. oktobra 2004 odšel na svojo zadnjo pot na Pihavec)
Ne znam opisati in potem se počutim kot bedak. Bolj ko govorim o vzponu, manj ga ostane. 🔥 Dar doživljanja mi je dan, dar poustvarjanja ne. Pač nisem pesnik. (Marko Prezelj) 📷 Marko Prezelj in Luka Lindič, Lažan (5750 m)
Če soliram, ne tekmujem, če tekmujem, potem sem sam sebi edini nasprotnik. Stena to ni, če jo zmorem sam. To je moj osebni izziv in če bom razočaran, bom jaz, to je moje samopremagovanje, to je moje iskanje, iskanje zadovoljstva, moči in svobode. (Slavko Svetičič)
Sončno zmagoslavje na vrhu Srednjega Rokava je oče zabeležil v objektiv svojega starega kodaka in mislim, da na nobenem drugem mojem portretu ni mogoče zaznati izraz tako popolne blaženosti. Slika kaže mladeniča, ki mu je na obrazu zapisano, kako je po dolgem iskanju našel to, kar je zapisano v zvezdah, da ga bo osrečevalo vse življenje.❤️ (Tine Mihelič, Klic gora)
Gore so mi neizmerno obogatile življenje. Nisem premožen v materialnem smislu, pa vendar se imam za bogatina. V več kot polstoletni gorniški karieri sem si nabral toliko doživetij, da jih ne bi hotel zamenjati za ves denar tega sveta. Kadar mi uspe velika tura, sem po njej bolj srečen kot tisti, ki je na loteriji zadel mercedesa. (Tine Mihelič)
Če se ne bojiš, je to narobe. Jaz se hribov mogoče še preveč bojim. Tisto tesnobo, ki jo čutiš v hribih, lahko premagaš tako, da si velikokrat tam. Tudi za opravljanje dejavnosti, plezanje ali smučanje, je z leti potrebna bistveno večja pogostnost treninga za isto mentalno sproščenost. Enako velja za fizično sproščenost. (Davo Karničar) 📷 Davo Karničar, mitska gora K2
Moja navzočnost v gorah je v njihovem »življenju« pomenila le bežen, nepomemben trenutek. Meni pa je izpolnila življenje. 🔥 Gore so mi vedno žarele v posebnem, čarobnem blesku; še danes čutim globoko v srcu, da mi pojejo pesem o večni lepoti. (Tine Mihelič, Klic gora)
ISKRENE ČESTITKE 🔥 💪Jure Škrbec, se je včeraj, 24. 9. 2024 ob 6:16 zjutraj po lokalnem (nepalskem) času, povzpel na osmo najvišjo goro sveta - Manaslu, (8163m). V istem dnevu je varno sestopil vse do baznega tabora! Sporočil je: "Presrečen, ponosen, poln občutkov, misli in doživetij... še iščem besede, s katerimi bi sploh lahko opisal kaj vse se mi dogaja v navalu čustev, utrujenosti, tako fizične kot psihične, a z eno besedo - amazing!" Pri Zgodovina slovenskega alpinizma so zapisali: "Manaslu velja pri Slovencih za tragično goro predvsem zato, ker je pod njo leta 1983 umrl Nejc Zaplotn…
