Laserska kolimacija Newtonovih reflektorjev
V vlogu razlagam kako kolimirati (poravnati) zrcala teleskopov Newtonovih reflektorjev z namenom dobiti optimalno ostro sliko.
V vlogu razlagam kako kolimirati (poravnati) zrcala teleskopov Newtonovih reflektorjev z namenom dobiti optimalno ostro sliko.
V tem vlogu razlagam kaj so astronomski teleskopi, kakšne različne vrste teleskopov poznamo ter kakšne so prednosti oz. njihove slabosti.
Ker ne pišem več o hribih (ker zaradi bolezni tega več ne morem) je branost bloga v zadnjem letu zelo močno padla. Blog sem začel sem pisati leta 2007, ko je YouTube komajda začel obstajati. Sedaj pa je YouTube že nekaj časa vodilna platforma. Blogi pa so postali zastarel način komunikacije. Pa še e
Na prvi dan v letu smo dočakali severni sij. Bil je posledica koronalnih ejukcij iz gromozanske sončeve pege AR3936 s premerom 11 Zemelj. Severni sij je bil precej šibkejši od sijev, ki sem jih opazoval 10. maja in 11. oktobra leta 2024. Bil je komajda viden s prostim očesom. Torej že tretji severni
Zadnje noči nas razvajajo s svojo lepoto in predvsem mirnostjo. Že prejšnja noč se mi je zdela odlična. Zadnja pa je bila še mnogo boljša. Dosegel sem osebni rekord. Pri slikanju planetov Marsa in Jupitra sem dosegel ločljivost 0,6 ločne sekunde, kar je le malo več od teoretične ločljivosti (0,48 lo
Običajno tak čas v letu pišem športno letno statistiko: npr. koliko dni sem bil v hribih, koliko km sem pretekel ali koliko višincev sem premagal. Tudi letos sem to naredil. Statistika pa je zaradi dolgega covida grozljiva. Sploh od 14. aprila dalje, ko sem zaradi dolgega covida postal invalid:
Kot sem že večkrat pisal, je v astronomiji vse odvisno od atmosferskih pogojev. To noč so bili pogoji izjemni. Teoretična ločljivost mojega 254 mm teleskopa je 0,5 ločne sekunde. To noč mi je uspelo ločljivost spraviti na samo 1,1 ločne sekunde, kar je daleč največja ločljivost, ki sem jo kadarkoli
Prvo pravilo amaterske astronomije pravi, da večji kot imamo teleskop, manj ga bomo uporabljali. To je zato, ker so teleskopi načeloma precej velike in okorne zadevščine. In večji so, bolj to postane težava. Teleskop nas sprva navduši (t.i. začetna “honeymoon” faza). Potem se nam pa zara
Meglica Konjska glava (B 33) v Orionu, kot moja novoletna voščilnica. Sliko sem posnel včeraj s teleskopom zWO Seestar S50 z integracijo 10 sekundnih posnetkov s skupnim časom dveh ur in pol. Srečno Novo leto 2025 vsem!
Sonce je spet zelo lepo pegasto. Žal severnih sijev še vedno ni na vidiku.
Fino je imeti teleskop. Vendar ga večina nima (pa si ga vsaj enkrat v življenju verjetno vsak želi). Za začetnike je presenetljiv podatek, da za opazovanje nočnega neba sploh ne potrebujemo ničesar – dovolj so naše oči in predvsem čim bolj temno nebo – ker so naše oči pravzaprav isto, ko
Orionova meglica (M 42) je največja in najsvetejša meglica na nočnem nebu. Z lahkoto jo najdemo, saj leži v Orionovem meču. Je edina meglica na nočnem nebu, ki je vidna s prostim očesom in edina meglica, ki je v amaterskih teleskopih vidna v barvah. Njena prava lepota se pokaže šele na fotografiji.
Z Bojanom sva v zvezi že več kot tri leta, od tega je že leto in pol resno bolan. Prvo leto najinega skupnega življenja je bilo sanjsko: vsak vikend sva bila v hribih, vsakič, ko sva lahko, na potovanju, res sva se imela lepo in uživala življenje. Bojan je bil vedno hiperaktiven in v gibanju, [̷
Zadnje pol leta sem čakal na ta dogodek, da mi bo doma Mednarodna vesoljska postaja (ISS) letela direktno čez Luno. Žal se je to zgodilo podnevi, kar je pomenilo manjši kontrast. Še slabše pa je to da danes piha zelo močan severni veter, zaradi česar je astronomski siing skorajda najslabši možen. Kl
To noč niti niso bili tako dobri pogoji za opazovanje planetov. Kar sem naredil drugače, je da sem zamenjal sem algoritem za obdelavo podatkov in rezultati so vidno boljši. Samo snemanje planetov mi vzame 5 min časa za vsak planet (no, pred tem rabim eno uro časa da postavim in skalibriram teleskop)
Danes je zimski solsticij in s tem najkrajši dan v letu, ki je dolg samo 8 h 36 min in 33 s. Že jutri bo dan 3 sekunde daljši. Sonce se opoldne nahaja najnižje na nebu v celem letu. Po več mesecih je spet malo več peg na površju Sonca. Vseeno ni pričakovati kakšnih severnih […]
Jupiter je po mojem mnenju najbolj zanimiv planet za opazovanje z amaterskimi teleskopi. Razlog je v tem, da ima zelo dinamično in vedno sprejemljivo površje, kar je posledica njegove izredno hitre rotacije. Jupiter potrebuje samo 9 h 55 min za en obrat okoli svoje osi, kar pomeni, da je trenutno mo
Mesto pristanka misije Apollo 11 je v južnem delu Morja tišine med kraterjema Sabine in Moltke. Mesto so izbrali, ker je pretežno ravno in je dokaj v bližini Luninega ekvatorja, zaradi česar je bilo tam relativno “enostavno” pristati. Ne pomaga kako velik teleskop imate, ostankov misije
Jurij Vega je znan slovenski matematik in izmed eden dveh Slovenec, po katerem so poimenovali krater na Luni – krater Vega. Drugi je krater Stefan, poimenovan po Jožefu Stefanu, ki žal leži na nevidni strani Luni. Krater Vega ima premer 76km, kar ga uvršča med srednje velike kraterje. Poleg te
Naredil sem animacijo polovice Luninih men od ščipa do mlaja. Druge polovice (od mlaja do ščipa) pa za enkrat še nisem uspel posneti v celoti, ker Luna v teh menah vzhaja izredno pozno. Jaz pa zaradi bolezni ne smem biti dolgo pokonci. Na GIF animaciji je opaziti, da se od ene slike do naslednje sli