Julijske Alpe
Odhod: sobota, 6. 8. 2016, ob 4:00 parkirišče Rutar Izhodišče: Zadnja Trenta – izvir Soče (predvidoma) Povratek: v popoldanskih urah na izhodišče Obvezna oprema: primerna obutev, čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet Priporočena oprema: pohodne palice, zaščita pred soncem Hrana in pijača: iz n
Ta blog je predzgodba bloga o Teku na Grintovec. Na Jalovcu sem bil pred to turo samo dvakrat – enkrat poleti in enkrat pozimi. Tako da je Jalovec ena izmed tistih slovenskih gora, ki so mi slabše poznane. Sploh pa še nisem nikoli tekel nanj. Že nekaj let nazaj sem si zamislil logičen krog: Pl
Že v soboto popoldne sva se z Ivanom podala v Koritnico. Prenočila sva v lovski koči, na vrhu je prostor za plezalce. Ob 4h sva se podala v smeri Jalovca po markirani poti na Kotovo sedlo. Dve uri sva rabila do vstopa v steno, kjer pa težko najdeš pravi vstop v smer. V začetku sva […] The post
OPD Koper vabi v nedeljo, 7. avgusta na zelo zahtevno kopno turo na Jalovec (2645 m). Odhod avtobusa je ob 5:00 s parkirišča pred stadionom Bonifika v Kopru. Hoje bo približno 10 ur. Organizirana bo tudi lažja tura na Kotovo sedlo (2134 m) približno 6 ur hoje. Za planince, ki se bodo odločili za za
Še en lep dan v gorah z dobro družbo!Sicer sem skoraj obupal, saj je bilo v osrednjem delu potrebno hoditi po plazu. Je pa zato bila smuka odlična z vrha sedla pa tudi potem v spodnjem delu do Tamarja. Po kratki pavzi pri koči smo se s smučmi pripeljali vse do Planice. 18 fotografij.JalovecTama
Matevž Lavrič - blog
Kaj storiš, če na vrhu ozebnika ugotoviš, da so razmere proti vrhu Jalovca odlične, ti pa si zaradi lenobe doma pustil dereze in s seboj vzel samo TS aluminijasto igračko v obliki cepina? Nič, pač odsmučaš po ozebniku in se 'tolčeš' po glavi... Mene je zaradi take sorte lenobe že 'bolela' glava. Tokrat se je res bolj računalo na 'oglaševani' sobotni pršič v ozebniku (ki ga nismo več našli), na Jalovec pa zaradi večje pošiljke novega snega in vetra v resnici ni bilo za misliti, a se je prav tam prikazala "Marija". Na koncu sva imela z Boštjanom še srečo pri tekmi z meglo, ki se nama je tik pre…
Turo sva si ogledala že pred leti, a žal tudi tokrat spodnji skoki niso bili smučarski, če sploh kdaj so. Vršna glava Jalovca je bila trda, a je bil sneg tako lepo hrapav, da so robniki idealno prijeli. Še najbolj trd je bil prav ključni, izpostavljen prehod na rampo. Vzpon na vrh sva z Jezerc opravil kar direktno navzgor: z robu, kamor pripelje Jalovčev ozebnik, gor skozi ozek žlebiček in po strmih vesinah točno v smeri vrha. Gotovo najbolj smiselna varianta vzpona, če je le zalito. Loški žleb nama je pa lepo odjenjal, vsaj tam, kamor posveti sonce, tako da je bilo smučanje po 'malce ojužene…
"Sam na Jalovc skočva!" sva se navkljub mokri napovedi prepričala v kratko turco in pri tem ob tako čudovitem jutru na izhodišču v Planici nikakor ni moglo ostati. SZ greben Jalovca se nama je v letošnji zimi ter polno zaliti Jalovčevi glavi že nekajkrat podil v mislih in vse večja želja naju je navkljub dejstvu, da s seboj zaradi 'napačno ugibajočih vremenkotov' nisva imela 'nobene' opreme, pod ozebnikom usmerila desno na ramo nad Kotovim sedlom. Povsem na desni strani stene je navzgor povabil zalit žleb in naju prav lahkotno dostavil na kar oster greben. Sestopila sva par deset metrov na dr…
Poskusila sva s smučmi, saj naj bi se dalo peljati vse do Tamarja, kar je bila zelo 'kamnita računica'. Gor grede sva naštela razmerje 6:1 v korist dobrih smuči, saj je le en sam smučar vztrajal do podna. Dol grede sva število 'razbitin' povečala za ena, drugemu se je pa 'ta dolgih nog' zdelo škoda ;) Nad Jalovčevim ozebnikom sem zaprepaden strmel v zasneženo Jalovčevo kapo, saj tega prizora še nisem uzrl - vedno je bilo čisto premalo snega, da bi lahko smučal z vrha. Nejeverno sem gledal zdaj Jalovec zdaj moje ta stare smuči: Jalovec je bil pripravljen, da ga odsmučam, žal sam nisem bil ne '…
'Nedeljci' so na spletu pod Jalovcem oglaševali tak pršič, da sva v torek popoldne neobhodno skočila pogledat, če ga je še kaj ostalo tudi za naju. Žal prav nič, je veter ustvaril njemu tako ljubo kložo. Dobro, da sva navzgor zastavila v skrajni brzini in tako nad ozebnikom pridobila dodaten čas za vzpon na vrh Jalovca, kjer je bilo nad meglenim morjem nezemsko lepo.
Sneg je bil gnil že zjutraj, na Jalovcu so se pa vlačile sive megle. Zanimivo je tako postalo šele v ozebniku, kjer so trije Avstrijci pri vzpenjanju na smučeh poskušali dokazati, da je kuloar turnosmučarsko položen in bi jim to tudi skoraj uspelo, če jih proti vrhu ne bi zaustavili zbiti ostanki plazovine. Na sedlu nad ozebnikom so meglice vztrajno zakrivale Jalovec. Ko je za nameček s smeri vrha še trikrat zapored priropotalo kamenje, sva raje odbrzela navzdol za 'norimi' Avstrijci, ki so medtem odbordali (iz smuči so si sestavili deske) v temo.
Najbolj 'zabutano' je bilo proti Jalovcu, ampak midva sva tudi malo 'butnena' in je bilo ravno prav. Na Kotovem sedlu je za preskus volje še nekaj pršilo z neba. Za razmislek (o nadaljevanju) sva skočila na Špico v Planji (še nisi slišal: tako so včasih domačini imenovali vrh severno od Kotovega sedla), 2198m. Od vrha v Koritnico pada kratek in hudo našpičen greben (tri zašiljene špice). Razgled navzdol je seveda prepaden. Na sedlu je spet pršilo, malce je pomagal tudi močan veter. Ker naju je začelo zebsti, sva se ogrevala tako, da sva nadaljevala proti Jalovcu. Vmes sva skočila na Mali Jalo…
Nov sneg na trdo podlago. Ni boljšega. In edina res zanesljiva varianta letos je, kaj pa drugega, Jalovčev ozebnik. Upala sva, da ne bo preveč gneče in dočakala popolno presenečenje. Ko so snežne razmere v ozebniku najboljše, sva večinoma kar sama. Tudi danes je bilo tako... Pred nama je (slabe pol ure) s Planice štartal le en! smučar (bila sva kar pozna). Potem nas je šlo v kratkem času še pet. V gozdu je bilo novega snega malo, a takoj iz gozda ven je bila druga pesem. Pričelo se je močno udirati (večkrat popusti spodnja plast snega). Spodaj je bil sneg še malo moker in višje zmeraj boljši.…
Bo treba končn enkrat letos sprobat smučarsko opremo in stestirat smučarske noge in znanje. Vsi mal bol na strmino usekani turni smučarji šibajo v ozebnik. Greva midva še enkrat na Jalovc, tokrat z dilcam! Dan se je začel slabo. Slabo, da malokrat tako. En par smuči nisva imela nastavljenih, dereze sva imela na vlagi in so nekaj rjavele, takoj v Tamarju sva preveč gledala v tla in (tudi to se zgodi) zavila na napačni odcep (ki je seveda dobro označen in tu res ne moreš zgrešiti, razen če si taka 'makina' kot midva). Ko sva registrirala, da je smer dokončno zavožena, sem trmoglavo rinil s smuč…
Kar nekaj zapisov je bilo o dobrih smučarskih razmerah v Jalovčevem ozebniku. Smučat še ne greva, čakava na sneg! Zato naju pa mika zimski vzpon na Jalovec in ogled vrhnjega dela Loškega žlebu. Za danes je napovedan lep dan... Avto sva pustila v Planici in dobro razpoložena prišibala v Tamar. Od tu sva po dobro shojeni potki močno grizla strmino in skozi Jalovčev ozebnik sva imela 'ornk' dirko (na škrge). Na vrhu naju je toplo pozdravilo sonce in prečudovit dan. Majčkeno naju je le grizla misel na številne smučarje, ki se bodo navzdol spustili s smučmi. Razmere so proti pričakovanju res dobre…
Do danes mi je bila ta pot neznanka. Sem jo imela že nekaj časa v mislih. Mi je bilo čudno, da jo tuji pohodniki poznajo. Kar nekaj sem jih sreča...
Pred dnevi sem prehodil omenjeno pot iz Loške Koritnice mimo Špičke na Jalovec in čez Kotovo sedlo nazj do izhodišča. Pot do sedla Čez Brežice je...
Breški Jalovec oz. po ital. Punta di Montemaggiore je 1613 m visoka gora, ki se nahaja nad izvirom reke Nadiže in sicer na italijanski strani najdaljšega grebena v Julijskih Alpah. Z vrha, na katerem ...
Breški Jalovec oz. po ital. Punta di Montemaggiore je 1613 m visoka gora, ki se nahaja nad izvirom reke Nadiže in sicer na italijanski strani najdaljšega grebena v Julijskih Alpah. Z vrha, na katerem ...
Jutri grem sam prvič na Jalovec, pa me res zanima ali je še kaj snega kje, in ali se da kljub pomanjkanju varoval priti normalno na vrh?...