Kamniško-Savinjske Alpe
8. in 9.7. 2017 Odhod ob 16.00 izpred kulturnega doma v Podnanosu. V popoldanskih urah se bomo odpeljali na Jezersko, kjer se bomo do Češke koče povzpeli po zahtevni ferati imenovani »Klettersteig«, komur ni všeč raztegovanje mišic ob plezanju po jeklenici pa bo lahko do koče prišel po navadni stezi
.png)
PD PodnanosKončno je prišla na vrsto tudi tale tura! Seveda pa je to le en od mnogih grebenov na Kočno, ki me še čakajo… Sicer sem tudi prejšnja dva vikenda prav uspešno izkoristil in opravil nekaj lepih tur, a zaradi muhastega vremena so bile to že preverjene lokacije, ki sem jih izbral po trenutnem nav
Primož Blaha - blogNa lepo soboto je že kar težko najti kakšen kraj, cilj kjer ni toliko ljudi. Poleg tega sva imela željo po smučanju in snežnem plezanju. Izbrala sva Jezersko Kočno iz Jezerskega. Sneg se je začel pri koči kjer je bil star zbit sneg in se je ogrezal le malo. Malo višje je že bil poledenel, nato je
.png)
Turni klub GoraV nedeljo sva se z Rokom odpravila do Suhadolnika, preko Taške proti Kočni. Razmera do melišča je čisto jesenska, razen nekaj poledenelih gladkih skal. Sonce naju je pričelo greti malo za odcepom proti Kočni, na travniku pred meliščem pa naju je presenetila cela jata gamsov. Kakih 300m pod vrhom se
FreeApprovedTokrat Vas vabimo na zahtevno turo na Grintovec, ki je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Ob lepem vremenu nudi lepe razglede proti Kočnam, vrhovom nad Jezerskim in še in še. Več si preberite tukaj. S.U.    
.png)
PD Slivnica
SKUTA 2532m 26 & 27.8.2016 RAVENSKA KOČNA - FERATA ČEŠKA KOČA - MLINARSKO SEDLO - DOLGI HRBET 2473m - SKUTA - ŠTRUCA 2457m - BIVAK POD GRINTOVCEM - KOKRŠKO SEDLO - KAMNIŠKA BISTRICA Ker je bil napovedan zelo lep vikend sem hotel opravit malo boljšo turo v visokogorje. Najprej sem se obotavljal po dolomitih vendar bi bilo s časom preveč na kratko in se zato odločim za domače Kamniško Savinjske Alpe. Ker še nisem bil na Skuti se odločim za slednjo, da pa vzpona ne opravim po najlažji in najkrajši poti se odločim, da se odpravim na Jezersko stran in pot začnem tam in najprej do koče po ferati.…
Sebastjan Čebular - The way to the TOPOdhod: sobota, 20. 8. 2016, ob 5:00 (terme Fontana) Izhodišče: Ravenska Kočna (1000 m) Povratek: nedelja, 21. 8. 2016, do 18:00 (terme Fontana) Obvezna oprema: visoki čevlji, čelada, samovarovalni komplet, plezalni pas, plezalne rokavice Priporočena oprema: spalna vreča, pohodne palice, sončna krema
.png)
PD Maribor MaticaNedelja, 3.7.2016 Jezerska Kočna (2540m) ali Češka Koča (1542m) Odhod ob 4.00 izpred kulturnega doma v Podnanosu. V zgodnjih jutranjih urah se bomo odpeljali na Jezersko kjer se bomo do Češke koče povzpeli po zahtevni ferati imenovani »Klettersteig«, komur ni všeč raztegovanje mišic ob plezanju po j
PD PodnanosVodita: Andrej Počervina in Janez Medved Izhodišče: Suhadolnik Cilj: Kočna – čez Grdi graben Čas hoje: 9 h – dnevna tura Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot Oprema: standardna gorniška oprema, čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet
.png)
PD LPP
Zgornja snežišča so zares fantastična za smuko, saj omogočajo "poljubno" linijo, žal pa je prehod na spodnjo vesino siten in neprimerno težji. Smer je bila presmučana že "davno" in je bila ocenjena s V, po novih ocenah bi se glasilo: Kokrska Kočna, južna stena, Z+, mesto 55°, 40-45°, 650 m, izpostavljeno. Poročilo, Turni klub Gora: Pri Suhadolniki ni snega, tudi višje ga začuda ni. Sneg primeren za smuko se je začel šele na 1500 m - v grapi pod južno steno Kokrske Kočne. Južna stena je visoka 650 m, vstopili smo na izraziti vesini na zahodnem koncu. Spodaj smo v "labirintu" na desni komaj naš…
Iz slovarčka za turnosmučarske telebane: Samosmučar - smučar, ki je samemu sebi edina družba Poročilo, Turni klub Gora: Včeraj je Matej objavil fotko lepo zalite Kokrske gredine nad Povnovo dolino, ki se ji nisva mogla upreti, čeprav je Davo že pred dobrim tednom zapisal, da Povnova ne bo prav dolgo smučljiva. V temi se proti Kočni ni z Jezerskega nič videlo, manjše razočaranje je bil nato dolg kopen prehod na šodru pod gredino, ki vodi v Povnovo dolino. Veliko razočaranje pa spodnji del Povnove: kopni pragovi po celi širini, nad katerimi se snežni jeziki niso slutili. Malo sva celo potipala…
Snega pod Vratci je več ali manj normalno veliko. Ko pa se začne ta luštni del (od Malih vratc ob neizrazitem J grebenu direktno na vrh Na križu, bivša Kokrska Kočna), je pa snega le še za vzorec, ker ga je enostavno odpihnilo. Na edinem mestu, kjer se grebenu lahko tako tudi reče, je v sunkih tako nemarno vleklo, da naju je kar prestavljalo in sva raje po pameti obrnila nazaj...
To čudovito prečenje sva lani izvedla s Pikico, ki ji je tokrat Manjca 'ukradla reflekse' (Scott Reflex) in na vrhu kar težkega klanca do sedla Kočna (100m, V6/V5), potem ko ga je lahkotno in brez težav zvozila brez stopa, izjavila, da je s takim kolesom 'plezanje' šala mala. Nekako me je zatem 'nervirala' tudi pri spustih, s katerimi se je prav tako šalila, a se ji je kaj kmalu močno zataknilo, ko je po prijetnem prečenju Ptičjega vrha ugledala uvodni klanec, ki vodi do koče na Golici. "A se zezaš?" je nejeverno zrla v klanec, ki se s ceste ostro odcepi navzgor in v katerega sem se nemudoma…
Avtor SK je očitno tako nesrečno vdel smer prečenja, da je turo namenil le zagrizenim gorskim kolesarjem, ki "so vajeni vsega hudega". Boštjan nam je ob priliki namignil obratno smer (porivanja/nošnje je v tem primeru vsega skupaj za pičle pol ure), vključil Hruški vrh in prečudovit spust, tako da s Pikico lahko mirne duše zapiševa, da je tura namenjena samo tistim, ki so vajeni vsega lepega in še tega strogo v izobilju... ;) Javorniški Rovt - Pusti rovt - sedlo Kočna - sedlo Suha - koča na Golici - Jekljevo sedlo - sedlo Rožca - Hruški vrh - planina Dovška Rožca - Dovje. Do sedla Kočna sva s…
Z izhodišča sva opazovala večji plaz gnilca, ki je pot sekal ravno pri vstopu z grušča na gredino, do kamor sva se povzpela v dobre pol ure. Ob natikanju čelad in razmišljanju o smiselnosti nadaljevanja proti gredini (v mislih sva imela Krničko goro, sneg je bil skoraj v vodenem stanju), se je čez steno visoko nad nama v ogromnem trušču razlil še bistveno večji plaz. Curek je deloval zelo impresivno in se je v zraku razširil v slikovito cesto. Ob neprikritem 'občudovanju' sva se na hitro pobrala daleč na varno, odlepila pse in po 'vodi' odsmučala dolini naproti.
Letos poleti sva na Kočno pristopila po neobljudenih pobočjih naravnost z juga, bila presenečena nad skromnimi težavami in vzpon sklenila ponoviti v zimskih razmerah. Smer vzpona do škrbine nad Malimi vratci sva v soboto zastavila drugače. Takoj pri Suhadolniku sva se usmerila navzgor (prva vlaka nad kmetijo) in po redkem, strmem gozdnem pobočju dosegla kolovoz, mu sledila do potoka in višje v levo poiskala slikovit prehod čez zaporo. Nad njo sva v lahkem svetu pociljala naravnost na škrbino. Višje po manj izrazitem južnem grebenu na koto 2484m tudi v snegu ni bilo resnih težav (zemljevidi vz…
Sledila sva opisu ture Struška in Vajnež , ki naj bi naju (dobesedno) pripeljala zelo visoko, na samo Vajneževo sedlo. Z Jesenic po strmem asfaltu in višje po položnem makedamu do Pustega Rovta, kjer se izjemna (gorska) tura šele zares prične: Po strmih klancih na Sedlo Kočna, 1469m, je še šlo (po 'etapah'), tik nad sedlom je bilo pa 'sedenja' (lenarjenja?) konec. Začetni del (do klopce na grebenu) je za vožnjo večinoma prestrm, prečenje pod Struško pa skoraj v celoti vozno. Lepši del naju je pričakal na Belski planini in naprej do sedla Medvedjak, 1698m, kjer je sledil naporen spopad z grušč…
Od Suhadolnika v Suhi dol, po prvem izrazitem kolovozu v levo in do konca. Po komaj sledljivi potki prečno naprej v isti smeri, čez Skedoven potok in vse do JZ gozdnega grebena Malih vratc. Po rebru navzgor (večinoma sledljiva potka) na vrh. Pot je zelo lepo prehodna (macesnov gozd sega visoko ;), šele malo pod vrhom nas ošvrkne ruševje (10m borbe, potem še malce več nizkega ruševja prav po grebenu; lahko se mu tudi umaknemo na levi strani grebena) in na koncu preplezamo še nekaj lahkih pečin in strmih trav. Sestopila sva po razu v škrbino (kamin, neizpostavljena II) in nadaljevala tik desno…
Po 'zmrznjenem' pastirskem prehodu sva s Suhadolnika prišla v Dolce in iz Zgornjih Dolcev po snegu dobesedno odpikala na Jezersko Kočno - prehodi so bili ustrezno zasneženi in sneg zelo trd/zmrznjen. Z grebena sva (po)skočila še na sosednji (severni) vršič z imenom Koles (2530m, letos poleti sva v dnevniku ime napačno prisodila še bolj severnemu grebenskemu vrhu). Po sestopu z vrha sva iz Dolcev nadaljevala na vrh Grintovca, kjer pa je bil sneg le mestoma pomrznjen. Skok v ozkem in strmem žlebu, ki vodi na vrh, je bil sicer zasnežen, a zelo strm (skoraj navpičen, 10- m). Zadnje strme metre na…
.png)