Krn

Vrh Krnega dola (JZ žleb; JV vesine)

Na JZ pobočju, v vpadnici Vrha Krnega dola (2351 m), smo imeli za pristop že nekaj časa ogledan zanimiv žleb, ki ima spodaj kar konkreten skok. Od daleč je izgledal vstop kopen in smo si (poleg standardnega Boštjana se nam je pridružil Tomaž) že ogledovali rezervno varianto na desni strani. Vseeno je bilo potrebno pogledat čisto od blizu in res se je v skritem kotu le prikazal krasen, kakih 80° strm in slabih 10 m visok "ledni smrkelj". Imeli smo sicer presneto malo opreme, a jo je bilo ravno dovolj, da smo se skobacali čez in za sabo potegnili še nerodne "omare z antenami"... ...v iskanju za…

Špik nad Nosom

Z vrha na J, normalka, III+, 400 m; tisti plus je vršnih nekaj 10 m, kjer strmina doseže 45+° (velika večina turo zaključi na širokem sedlu Planja, dobrih 50 m pod vrhom). Najbolj atraktivno se turo potegne čez planino Krni dol, na škrbino Riomoz, na sedlo Planja in levo na vrh Špika nad Nosom. Navzdol je pod vršnim pobočjem najbolje zaključiti po krnici Livinal del Buinz...

Krniška glavica

Razmere za smuko sicer nič posebnega, ampak razgledi...

Stol s severa + Orličje

Southutte - Medvedji dol - po osrednji grapi čez S steno na vrh. Grapa je bila za smučanje skoraj idealna, izjemno zalita in zelo dobre snežne razmere - večinoma lepo smučjliv 'zbit sneg', malo pa tudi 'mešano'. Po drugem vzponu na vrh čez streho na levi sva se z Boštjanom zapodila na Orličje (2139 m) in po odlični podlagi odsmučala sicer kratko, a luštno in strmo variantico S dol v krnico v smeri Stolove škrbine. Čeznjo (malo navzgor) in po Janezovem žlebu v Medvedji dol. Smuka v 'riži' tudi zelo dobra in to vse do ceste. Edino sonce se je sramežljivo skrivalo za oblaki, gotovo zaradi premoč…

Špik nad Nosom, J pobočje

Zimska normalka s Pecola na Z predvrh Špika nad Nosom. Glede na neverjetno zalitost je bila sicer v igri direktna linija na glavni vrh Špika nad Nosom, a so bila JZ pobočja malo sumljiva, JV pa čisto sprejemljiva, tako da smo v izraziti krnici pod južnim pobočjem Špika nad Nosom odvili levo. Razmere vse do slabih 2400 m tudi povsem sprejemljive, tu se je počasi začelo bistveno bolj vdirati, zato smo naredili test obremenitve, ki je bil zadovoljiv. Nekje na 2450 m (30 m pod grebenom) je kar debela kloža na lepem postala tako trda, da je držala človeka, pod njo pa drsna plast. Malo smo cincali,…

Veliki Nabojs, zelo lep spust v Špranjo

Grapa, ki pada z Nabojseve škrbine v Špranjo, je večkrat smučana in je tudi opisana v Candolinijevem TS vodničku, a je potrebno ujeti primerne razmere, ker je sam iztek le malokrat zasnežen - navadno tam curlja slap, pa tudi spodnji del grape je razbit. Tokrat je bilo v nasprotju z lani vse krasno poglihano, ledni slap pa na debelo zasnežen, tako da se je dalo kar na horuk priti v grapo (sicer obstaja tudi smotan obvoz na desni strani) in v lagodnem rezanju smučine smo počasi dosegli Nabojsevo škrbino. Normalni zimski pristop (in smuk) z Velikega Nabojsa poteka v okviru marikrane poti, ki jo…

Divja koza, spust z vrha v Žabniško krnico

...je hudo bombastičen naslov. Ampak, če greš okoli dveh sicer kar nabrušenih vogalov... ;-) Zajzera - Žabniška krnica - žleb/škrbina med Lastavicami in Divjo kozo (prvi 'vogal') - kratek sestop v Mrzlo vodo (50 m) - Trbiška škrbinica (drugi 'vogal') - po normalki (15 m dol po široki grapi, po prehodu desno gor na udobne Police bogov, levo po široki polici dokler se desno navzgor ne odpre pristopna grapa in po njej na vršni greben ter v okviru grebena levo) na vrh Divje koze (2507 m). Žabniška krnica nam je nudila možnost poznega odločanja o 'vrhuncu' ture in na licu mesta smo glede na razmer…

'Črna gora'

Krn, Crn, Monte Nero... ;) Kakšna fotka bo padla pod: 28.7.2008, Krog čez vrh in mimo jezer.

Krn: krog čez vrh in mimo jezer

S Krna v Drežnico

Za spust s Krna je kolo potrebno odnesti navzgor, navzdol je pa vedno lahko, saj gre s pomočjo gravitacije kar samo od sebe. Zgornji del do razcepa za Drežnico je lepo vozen, potem sledi večkrat prekinjena vožnja, zaključek je pa lahak, a ni nič posebno lušten. Smo pa za zaključek namesto ceste izbrskali potko, ki iz Drežnice privede čisto v dolino.

Razor, na smučeh čez S steno (Kugyjeva smer, VI, 600 m)

Pokazalo se je, da so bile idealne razmere za smučanje na dan našega vzpona čez Kugyjevo smer dober teden nazaj, a kaj ko smo bili tisti dan odločno prepozni, pa tudi tako zahtevnega spusta se sam takrat ne bi lotil. Smučarsko narejeno smer sem prišepnil 'Jakatu', mu namignil še na nekaj možnih variantic in že me je neučakano gnjavil, kdaj jo greva posmučat. Vremenarji so nam z deževnim torkovim jutrom zabluzili, tako da smo z Majo pod steno le gladko obrnili, v četrtek je vreme zatem prav solidno držalo, razmere pa ravno nekje na meji sprejemljivega - na srečo so sonce večinoma zakrivali obl…

Razor (iz Krnice čez steno in smuk v Vrata)

Čez S steno Razorja sva se enkrat (Kalteneggerjeva smer z Jugovim vstopom) spravila v kopnem in sva na vrhu soglasno pribila, da greva v tako podrto/grdo steno samo še v snegu. Pa je le končno prišel tudi ta čas, razmere so bile v steni skoraj idealne, Kugyjeva smer oziroma njena varianta, ki smo si jo pozorno ogledali od spodaj in jo potem tudi z užitkom potegnili navzgor, nas je potem z vsakim metrom tako strašno navduševala, da kar verjeti nismo mogli, ko se sladkanje vse do vrha ni ustavilo. Težave smo imeli le na vrhu grape, ki najbolj logično omogoča prehod iz osrednjega na vršno snežiš…

Preko Velikega Nabojsa: iz Zajzere v Zajzero ;)

V mislih sva imela zelo dolgo štorijo preko SZ in SV debri Viša, pa sta naju zabasala tako čas kot utrujenost, ki sta naju ujela pri smotanem preboju preko žlebu (vstopni skok, čez katerega žubori voda, je potrebno obiti po izpostavljeni polici na desni), ki z Nabojseve škrbine pada v Špranjo. S Poliških špikov izgleda ta žleb precej strm, v resnici je pa praktično povsem položen in šele na vrhu doseže 30°. Proti škrbini sva 'najin' Viš tako zamenjala za Nabojs in poskusila po obetavni grapi, ki se je odprla še pred Nabojsevo škrbino (normalka, markirana pot poteka dober lučaj pod/na drugi st…

Krniška glavica in krniška kložica

Še ena v teh razmerah baje 'varna' tura, z Zajzer na Krniško glavico. Vršni del smo zaradi nepazljivosti sledili Italijanu, ki nas je zavedel pod napačno stran vršne glavice, a je bilo tako še bolje, saj je bil žleb direktno do vrha pravi užitek v obe smeri. Načrtovani trikratni spust na vse strani (Krnica, Dunja, Grego), se je končal že visoko nad Dunjo, ko se mi je v sicer široki grapi pri skrajno neprevidnem prečenju pod enim ozkim žlebom speljala kloža. Po 'smukaškem' pobegu s tobogana sem preklel vezi (Diamir Freeride, 'baje' najboljša roba ta hip); sta se mi namreč obe odpeli, na srečo…

Luštno zasnežen in le malček kamnit Kamniti lovec...

Nadomestni cilj, ki se je raztegnil v celodnevno turo, ko smo po začuda kratkočasnem romarskem vzponu nemočno nasedli zgoraj v megli. Bili smo prvič pozimi na Višarskih glavah in oba vodnička nam nista prav nič pomagala, ker avtorji pač ležerno goljufajo z žičnico. 'Križev pot' (pot 613) smo tako s pomočjo zemljevida vseeno našli iz prve, smo pa zato zgoraj čudno gledali, ko nas je smučina popeljala dobesedno nekam v tri krasne, predhodniki pa so glede na sledi odsmučali preko grebena, bogsigavedikam... Malo smo odlutali po svoje in se po kar strmem vzponu znašli na eni od Višarskih glav, kot…

Široka peč, poskus

Letos nama Široka peč nekako ni bila usojena, tudi drugič se je izmaknila, le da naju za spremembo od poletja tokrat ni 'razbila'. Takoj z Dovškega križa naju je pričakal glede na kopne spomine presenetljivo čuden svet, kjer je bilo zaradi poprha takoj potrebno narediti dva kratka spusta po vrvi. Marijani zaradi poletnega 'gostoljubja' Široke peči ni bilo prav nič do plezanja, tako da je ostala zgoraj. Sam sem tudi pustil obe vrvi na grebenu in sem samo skočil pogledat, kako kaj kaže s pristopom. Navzdol do škrbine zatem večjih težav ni bilo, tudi po žlebu v Amfiteater sem bil hitro, prav tak…

Visoč vrh (planina Sleme)

Turo sta nam podarila Nejc in Boštjan, za vzpon sta izbrala čudovito in razgibano varianto po Z strani Mrzlega vrha (na V strani poteka dolgočasna 'cesta'), poležavali smo na razglednem Visoč vrhu, spust smo pa odslalomirali po grebenu v Tolmin: Gabrje, Skalca, Mrzli potok, Krn, Pretovč, Sleme, Visoč vrh, Sleme, Medrja, Pretovč, Školj, Vodel, Spotnica, Gabrje. Prav luštno je bilo! Mulatjera nad Gabrjem je prav prisrčna in kot nalašč za vožnjo navzgor, le sam prehod preko Mrzlega potoka smo ubrali po 'težji' (beri nemogoči) varianti, pa tudi tik zatem nad macesnovim gajem smo sumljivo štrikali…

Smrekovec, prečenje

...zaprašili na luštno, odsekoma prav pravljično prečenje Smrekovca, ki pa je bil za komaj dobro zaceljeno nogo kar pretežak. V prvem delu so jo nervirale krave, ki so potko nemarno pretacale, zatem korenine, za Krnesom prestrmi odseki, potem težak spust s Komna na Hlipovec (začuda je razen dveh mest v celoti vozen, lani je bil bistveno bolj hud ;), zadnji del je bil pa ravno pravšnji, tudi spust, ki ni zahteven, mestoma pa prav lušten. Zdaj sva bila že četrtič na Smrekovcu, pa Marijana še ni ujela 'razmer', ali je poškodovana ali pa se sesuje moj bicikel, tako da pridemo še enkrat in potegne…

Divja koza, S stena (še ena Krobath - Metzger)

Še ena Tinetova lepotička, tokrat nad Žabniško krnico in spet z Matejem v vodstvu, Marijanca je medtem kolesarila, tokrat čez Višarje in se pritožila nad razdejanjem žičničarjev... Pod steno smo spet kar 'pritekli' in prvo, kar je Mateju v krnici padlo v oči, je bila markantna in divja V stena Viša ter njemu že na pogled čudovita linija diretissime naravnost po steni navzgor. Pogled v vodniček je razkril, kaj bi drugega, da sta tudi to lepotičko prva preplezala Krobath in Metzger, težavnost pa je vsem trem smerem zelo podobna in ni vrag, da jo bomo morali potipati. Naši sobotni je uradno ime:…

'Miss Julijcev' Tineta Miheliča (Krniška špica: S raz, Krobath - Metzger)

Tine Mihelič, eden največjih gorniških uživačev, je za najlepšo smer Julijcev okronal prav S raz Krniške špice (V-, 550 m) , ki sta ga daljnega leta 1933 preplezala Krobath in Metzger. Lani sva ga z Manjco dolgo časa opazovala, ko sva plezala raz predvrha Krniške špice, a se ga niti v mislih nisva upala dotakniti, no malce sva ga lakomno le sanjala, morda pa bi nekoč vsaj poskusila, vsaj košček... Ravno sem Pikici razlagal o tej Tinetovi lepotički, ko je meni nič - tebi nič poklicala Mateja, ki je bil takoj za navpično 'dolomitsko' uživanje in naju je bil z veseljem pripravljen popeljati prek…