Karavanke
Ko te Peca pokliče, se nimaš kaj za špetirat. Enostavno mrš jt, pa če koli dov letijo. Dopoldanski petkov štart mi je pokvaril dež, ki kar ni pa ni ero. A malo čez poldne so tsti tam zgora rekli, da bo dojst. Js pa ruzak s škijami na ramo pa terc bejži grta v breg. […]
Vzpon prek Walter Mory Klettersteig ali po običajni poti Odhod: v soboto 24.9.2016 ob 7.00 uri izpred OŠ TržičSmer: Tržič – Borovlje - Bistrica ob Pliberku - smučišče Peca Vzpon: (2 varianti):1. ferata: z gondolo do vrha na 1712m – pot Walterja Moryja (170 m C/D) – Kočnikovvrh 2109m - 3.
V soboto 2. 7. 2016 smo se udeležili svete maše za Gregorja Miklavca, ki je tragično preminil na Raduhi 2. 1. 2016. Močan je klic gora. N A Z A J V P L A N I N S K I R A J.
Nedeljska Peca je bila najbrž zadnja letos iz doline, s parkplaca na Pecnkeniku. Neprekinjeno sva z vrha smučala skozi Poljanca in nazaj na smučišče, vse do Mošthite. Smučarija je bila kljub visokim temperaturam še zmeraj čisto vredu. Su in Štehi
Ko pomislimo na Karavanke si ponavadi predstavljamo Golico in Stol. Vendar Karavanke so daleč najdaljše slovensko gorstvo, ki se vleče vse od Trbiža v Italiji, prek osrednja grebena Stola in Košute na Koroško (Peca). Tam grebena še ni konec. Le ta zavije ostro južno v obliki Vitanjsko-Konjiških hrib
Poročilo, Turni klub Gora: Planina Luža - Bistriška špica. Na vrhu je svoje delo opravil veter, a je bila solidna smuka, med drevesi odlična smuka po dovolj globokem pršiču do lovske bajte. Še enkrat gor, opoldne je sonce zelo ojužilo sneg, a še ena dobra smuka med drevesi. Pod lovsko kočo je revščina tako s snegom kot razmerami za smuko, cesta nazaj do parkplaca pa je bila mestoma kopna - zjutraj je bila še zasnežena.
Jutranje razočaranje ob pogledu na svež sneg, ki ga je bilo presenetljivo malo: od 10 cm spodaj do slabih 20 cm zgoraj. Prva vožnja z zelo vetrovnega grebena do zgornje planine Luža ni bila ravno presežek, drugič smo pociljali prav na vrh Bistriške špice in navzdol ujel res krasno in razgibano linijo mehkega pršiča.
Poročilo, Turni klub Gora: Bistriška špica po normalki preko planine Luža, pravzaprav smo zaradi močnega piša zaključili na grebenu zahodno od vrha. Novega, krasno smučljivega snega je nekje 15 cm, podlage pa dovolj za brezskrbno vijuganje, tako da smo vršni del ponovili, povsem spodaj pa je bil pršič že namočen. Opoldne nas je pri povratku do izhodišča pričakalo še brezplačno tuširanje z dreves. Jakov prekrasen fotografski prispevek:
Poročilo, Turni klub Gora: Preko noči je padlo še 5-10 cm snega, pred nama je gaz utrdilo kar nekaj Avstrijcev, zgoraj sva na slabih 2000 m odvila levo in v megli za rezat dobesedno pretipala na vrh Veške kope. Ker se presneta megla niti za trenutek ni hotela vsaj malo razkaditi, sva obupala glede spusta v Globasnico in odpeljala po občutku v smeri normalke. Na 1700 m se je res krasna pršičasta smuka po redkem in vse bolj strmem gozdu končala nad pečinami. Zapregla sva pse in zgoraj ujela špuro za Bistriško špico ter ji sledila do grebena. Vmes se je enkrat celo razjasnilo, nekajkrat sva obču…
Poročilo, Turni klub Gora: Popoldanska tura, izhodišče nad Lepeno (brez verig do Riepla ne bi šlo), snežilo je ves čas, novega snega je 20 cm in to suhega pršiča. Nad gozdno mejo (ta je na Peci zelo visoka, 1900+ m) je bil sneg delno razpihan in spremljala naju je taka megla, da sva komaj kaj videla ter le počasi pritipala do grebena nekje na slabih 2100 m. Smuka v takem je bila odlična, le povsem zgoraj sva imela probleme pri sledenju svoje smučine, ki sva jo takoj izgubila in sva po občutku odsmučala v belino.
Poročilo, Turni klub Gora: Izhodišče nad Rieplom, včeraj žal ni hodil nihče, utiranje špure je bilo danes precej težaško delo, že do planine Luža se je v takih čudnih razmerah hudo vleklo. Sneg spodaj moker in mehak, nad zgornjo planino je bilo precej kompaktno vse skupaj in se je malo udiralo, zatem pa spet moker sneg, zgoraj zadnjih 200 vm suh sneg: 'rahla' kloža, ki se bolj malo predira. Slabih 100 m pod vrhom sva pregledala snežno odejo: na prvi pogled izgleda zelo kompaktno, a na 30 in na 50 cm globine sta drsni plasti, kjer klada zdrsne že ob majhni obremenitvi. Na bolj strmem pobočju b…
Slovarček za telebane: Šampanjski pršič , termin je skoval Andrej Terčelj, legenda alpinističnega smučanja pri nas. Zelo rahel, globok pršič. Smrežak , termin je skoval Jaka Ortar, bodoča legenda alpinističnega smučanja pri nas. Smreka + snežak = smrežak. Poročilo, Turni klub Gora: Tokrat sva štartala iz Globasnice (Podroje, 580 m), bila sva precej pozno na izhodišču, imela obilo sreče z vbodom ture (začetek po cesti ob potoku Globasnice), in potem sva za 'nagrado' do vrha lagodno špancirala po jutranji smučini treh neznanih mučenikov - hvala. Pod Veško planino (1568 m) sva srečala mnogo 'smr…
Poročilo, Turni klub Gora: S planine Luža na Peco. Snega je nekje od četrt metra do slabe pol metra več kot prejšnji teden. Pršiča je seveda manj in je že malo "postan" (malo sonce, malo veter, malo temperature v spodnjem delu), a je bil skoraj v celoti zelo lepo smučljiv. Tudi nezvoženega snega je bilo še v izobilju, čeprav sva drugi spust opravljala med zadnjimi.
Poročilo, Turni klub Gora: Izhodišče za nas Gorenjce klasično, nad Rieplom. Špura je bila že potegnjena včeraj. Do gozdne meje pršič, nad drevesno mejo kloža. Tam sva jo po svoje ubrala levo na še "deviško" Veško kopo. Odsmučala sva v SZ smeri: vršnih 100 vm v okviru poti (kloža), zatem pa 500 vm uživancije po prvovrstnem pršiču naravnost navzdol (zgoraj redek gozd, zatem plitva grapa) do ceste, ki vodi v Globasnico. Ker je bilo tako noro fino, sva šla še enkrat gor pod Veško kopo (špura nama je bila medtem frišno potegnjena) in sva sneg še enkrat zaprašila. Za kratko sva nalimala pse in navz…
VSEBINA AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Novi generalni sekretar PZS Celostna grafična podoba Vabilo na Dan slovenskih planincev - Jeruzalem v Slovenskih Goricah Nova knjiga Slovensko planinstvo Energetski park Peca Skupaj smo močni Razpis za strokovnega delavca Najvišje cene p
Brez veze, premalo snega,..., ampak na vrhu je bilo vseeno čarobno!
Seveda gre spet za 'staro dobro' Bistriško špico, le da smo pociljali zadnji vrh v grebenu, Veško kopo. Smučali smo najprej na SZ stran (po eni vmesni varianti, nič posebnega) kakih 600 m nižje. Nazaj gor in po normalki na Lužo.
Imaš prav, se strinjava s kritiko, postala sva dolgočasna, je zmanjkalo domišljije. Ampak kaj ko je na Peci še nekaj odprtih idej, pa tako dobro in varno smuko ponuja... Pri vzponu sva sicer jamrala, ker je veter že v gozdu načel dan star pršič, zgoraj ga je pa praktično izničil. Ampak nič ne de, namen sva imela pogledat v Globasniški potok v smeri SZ, kjer veter kot nalašč še ni naredil škode. Z Veške kope do sedla/rame na 1700 m sva oddivjala v okviru markirane poti, ki vodi na Veško planino, zatem sva za prstom po zemljevidu odsmučala levo čez rob in lovila vstop v grapo, ki pada Z od Turn…
Med tednom sva bila sicer tudi na Peci, pa kar ne upava napisati kot samostojen zapis, ker naju je že pošteno sram, da ne premoreva niti najmanjšega drobca domišljije. V zagovor zapiševa, da je bilo v četrtek porazno, saj je bil pršič moker, smreke so se otresle 'vode', smuka pa slaba. Tako da sva seveda v nedeljo morala pogledat, če je stanje kaj boljše. In res, že za dobro jutro naju je presenetilo 10 cm pršiča nad Koprivno, tako da sva do 'bivšega' Riepla komaj prišla z verigami, ampak to je obetalo super smuko in tako je tudi bilo. Le vršna megla je odvzela precej hitrosti, ki je zgoraj z…