Kamniško-Savinjske Alpe
Sobota je bila vremensko ekstremno lepa, predvsem pa temperaturno skoraj prevroča za ta čas. Marjana je ta dan praznovala rojstni dan in že čez teden sem jim bolj za šalo kot zares govoril, da me ne bo doma v soboto. Ni mi preostalo drugega kot, da odtečem trail nekje, kjer bi lahko bilo bolj znosno
Deyan Grm (redbull) - blog
Vodnika: Stanislav Kragelj Kdaj, kje: sobota 28. 5. 2016 ob 6:00 uri pred sedežem društva na Celovški cesti 160 v Ljubljani (pred LPP-jem) Kako: kombi ali osebna vozila Predviden čas hoje: 4 ure 30 min Zahtevnost: zahtevna označena pot Oprema: Pohodne palice, udobni gorniški čevlji, oblačila primern
Odločitev, da končno enkrat osvojim Kališče in če se bo dalo tudi Storžič, je padla v soboto zvečer, ko mi je moj ZZ na FB pokazal fotko tekačev, ki so se po končani Novoletni tekmi do Kališča odpravili še na Storžič.Ko sem jih videla, tekače, vse nasmejane, okoli njih čista jasnina, ups, modr
Tindi Zztopka - blogZa četrtek sem se dogovarjal s Stašo za nekoliko krajšo in nezahtevno turo. Cilja pa vseeno nisem še hotel izdati, nje pa to tudi ni motilo, ravno nasprotno. S seboj je povabila še 2 dekleti. Tura s 3 dekleti, kaj še hočeš boljšega? :)Tako smo v četrtek ob dokaj znosni uri krenili proti Gorenjski. B
Primož Grahelj - blog
Storžič - 2132m Iz Mač mimo doma na Kališču... PRI DOMU NA KALIŠČU PLANINA KALIŠČE POGLED PROTI VRHU POT JE POPOLNOMA KOPNA POGLED PROTI GORENJSKI RAZGLED Z VRHA KRIŽ NA VRHU GREBEN
Sebastjan Čebular - The way to the TOPBrdo pri Kranju, 23.5.2014 PhotoSession na Brdu pri Kranju. Je bilo prav luštno in zabavno. Družba pa itak vrhunska – Jakov Fak. In priprave na Triglav Tek so se pričele. Ker pa se je v ozadju “smehljala” gora, si nisem mogel pomagati, da je ne bi šel malo pogledati. Super lepo je
Poročilo, Turni klub Gora: S smučmi že dolgo nisva bila na domačem Storžiču, danes zjutraj je bilo glede na radar prav tam še najlepše (= brez padavin) vreme, zato prav veliko nisva premišljevala. Z vrha se še da "peljati" (= zbasati), če ti ni prav nič škoda smuči, kar je danes izvedel Primož. Snežni gnoj se z vrha vleče vse do vstopa v Peto žrelo (na prečki do žrela en peš prestop), v grapi pa je sneg za smučanje prav odličen. Pomrznilo sicer ni, je bil pa luštno smučljiv in zelo kompakten gnilec. V žrelu je bilo potrebno dvakrat skočiti čez napoki; čez spodnji skok, ki v žlebu med ruševjem…
Kališče je bilo v zimski sezoni večkrat na kolesarskem sporedu in se je ideja s Storžičem vztrajno smukala po naših beticah. Najlažja stran kranjskega odličnika je brez dvoma JZ grapa, kjer vodi pot iz Trstenika mimo planine Javornik na vrh. Samo hudič je tičal v podrobnostih, saj v kopnem te poti nad planino nihče od nas ni poznal - začuda niti midva ne, čeprav sva bila 'včasih' na Storžiču hudo redna gosta. Tržič - Koča pod Storžičem - Mala in Velika Poljana - planina Javornik - vrh. Tak vzpon nam je ponujal največ od vožnje, saj se je dalo pripeljati na Veliko Poljano, kar sva preskusila ž…
Malo sva razmišljala, da bi zaključila s pisanjem dnevnika - vsaka stvar se enkrat izteče. Kot ste od poletja opazili že ničkolikokrat, se nama zadnje časa namreč kar premočno nabira prah. Se opravičujeva, a malo je krivo eno, še bolj pa drugo, da česa tretjega sploh ne omenjava... ;) Hitri popoldanski skokec na Storžič, južni krogec nad Bašljem, brezpotni JZ greben in sestop čez Kališče. Pa kaj za vraga, poleg nabiranja 'čudovitega muskelfibra', sva počela brez koles? Kolo je spet pokleknilo; letos že tretji okvir, ki je počil pod mojo 'tazadno'. Več reklame pa ne bi delal... :(
Krogec okoli Kriške gore naju je že kar nekaj časa vabil na obisk, v soboto sva bila nerazpoložena in brez volje za daljše ture, pa nama je prišel kot naročen. Ogrevanje iz Tržiča do Doma pod Storžičem in že sva se zataknila na planini Jesenje, saj kolovoza/ceste do Male Poljane na zemljevidih še ni. Po cesti kar dolgo v desno, potem pa na razcepu levo navzgor do novega križišča, kjer sva zaradi bistroumnega smerokaza spet zaštrikala (desna cesta je prava), za konec je sledilo 120 vm kar pošteno težkega klanca (strm kolovoz, a brez tehničnih težav, V6-V7), ki je pripeljal na Malo Poljano. Men…
Lom pod Storžičem (650 m) - Potarje - Pri Tiču - Na vršeh - Na borštu - Planina Spodnja Konjščica - Zgornja Konjščica (1601 m) in spust po markirani poti nazaj na izhodišče. Spust je opisan v SK, varianto vzpona (kot tudi idejo za panoramo Košute) sem s Table ukradel Nejcu , povezava med Tičem in glavno gozdno cesto je (pravilno) vrisana le na karti Tržič 1:25k, markirana pot je pa zgodba zase in je na planinski karti Storžič in Košuta le kot približek. Po prijetnem/lahkotnem vzponu sva s Pikico na Spodnji Konjščici celo malček čakala na Marijano, ki se je lotila markirane potke in se izgublj…
Lani v aprilu sva zlezla Kramarjevo smer v povezavi s Črnim grabnom, ki pa takrat niti najmanj ni bila smučljiva, saj so bili vsi trije skoki kopni in pravzaprav nisva verjela, da so lahko prav vsi zaliti, posebno spodnji! Ocena smučarske smeri Kramarjeva - Črni graben je V, mesto S6, 700 m. Smer je smučarsko-alpinistični 'hit' letošnje sezone (vsaj 20 spustov) in sva jo morala tudi midva 'pod mus povoziti' - ampak strogo med tednom, ko tam ni neznosne gužve. Tako sva popoldne povlekla čisto samotno gaz na Storžič, saj je novi sneg v spodnjem delu povsem zamedel sledi. Vstopnega skoka zares k…
Presneto, zjutraj je deževalo, a so obetali sonce. Tako naju je namesto pomrznjenega snega dočakal čisti gnoj. Hja, morda bi veljalo namesto novih vzhodnih metod iz Moskve vremenarjem 'zagroziti' z nami bolj ljubimi zahodnimi metodami. Doktor Tarr in profesor Fether imata kar pravšnji sistem ;) Kramarjevo sva poleti že plezala, tokrat naju je zanimala zimska varianta v povezavi s Črnim grabnom (smer je bila že presmučana, V). Vstopni skok (daleč najtežji del smeri) je bil žal kopen, a je tudi v derezah prav luštno plezljiv (stopi so kot uliti za železne zobe). Nad razcepom grape (v obeh kraki…
Z juga (Povlje) po 'hosti in poti' direktno na JZ greben in po njem na vrh.
Skočila sva posmučat še zadnjega vzhodnega podanika Storžiča, preden odjuga odnese sneg iz dolin. In res sva ujela zadnji vlak, saj so bila pobočja v Podstoržiču in nad njim ravno še za silo zasnežena, prav tako naju je v gozdu čakal (resda malce težji) pršič in na vrhu naju je pozdravilo še 'predvečerno' sonce. Z Bašeljskega vrha, 1744m, po širokem slemenu na Bašeljsko sedlo, v okviru markirane poti na sever v Podstoržič, 1000m, in po cesti do zapornice, 765m. Nad in pod sedlom najbrž vedno moti kloža, v dovolj redkem gozdu je smučarija luštna in tekoča. Tudi po cesti gre hitro.
Južna pobočja Storžiča so se nama v torkovem pršiču tako močno dopadla, da sva sklenila pogledat, zakaj na zemljevidu modre črte ni vrisane tudi z Mačenskega sedla naravnost v dolino, kjer sva pozimi peš že večkrat kolovratila. Vzpon sva si olajšala po špuri do Dolge njive, po njej na greben in levo na vrh Malega Grintovca, 1813m. Odsmučala sva na drugo stran, kjer naju je na vrhu morila skrajno smotana kloža, med drevesi le še zoprna kloža, šele v gozdu sva ujela nekaj mokrega pršiča, ki ga je večinoma že krasila rahla skorjica. Tudi teren je za razliko od Srednjega vrha tod manj smučarski (…
Srednji vrh, 1853m, imava takorekoč pred hišo, tura je vrisana na zemljevidu, peš sva že šibala tam okoli, a sva še potrebovala zunanji impulz (razmere na Turni klub Gora), da sva se v torek popoldne končno tudi 'turno' zbudila. Zdaj brez sence dvoma veva, kam bova odrinila, ko pade prva velika pošiljka snega... S parkirišča nad Mačami (nekje 575-600m) po cesti do spodnje postaje žičnice in po uhojeni sledi za markacijami na rob nad Kozjekom in naprej na Dolgo njivo. Vmes sva si dobro ogledala, kje se je potrebno ogniti odločno pregosti goščavi pod robom in še eni krajši tik pod Dolgo njivo,…
Vraga, nad Bašljem popravljajo cesto, že tako sva pozna, zavijeva nazaj in v Povlje in greeemo! V enem pekočem (težki zimski čevlji so odlične zavore ;) šusu na vrh in z njega (prek JZ grebena).
Zapeljala sva se v Povlje, da vidiva najvišje ležeči asfalt kranjske občine (to čudo so 'ustvarili' lani in ga 'reklamirali' v časopisih). Razočaranje (beri slab makedam) se je pričelo že na okoli 750m, končalo pa dobrih 100m višje. Čudno, prečudneje! Asfaltirana cesta na Jošt (nad Kranjem) seže na sam vrh, 850m... Gor in višje po shojeni potki desno do stika z najinim najljubšim pristopom (z juga) na Storžič .
Kramarjeva smer (IV, I-III, 600m) se pa že spodobi, če je Storžič hišna gora. Težave naju kljub štirki niso skrbele, saj je prav vstopni raztežaj najtežje mesto. In če prideva čez, sva že na vrhu... Prišla, splezala in se vprašala: ali je Kramarica precenjena ali imava midva napačno težavnostno lestvico? Vstopni raztežaj je za štiri izredno lahak in še izpostavljen ni (midva podobna mesta oceniva s III). Do bivaka sva se več ali manj držala opisa (Slovenske stene), višje sva pa očitno plezala po svoje. Strmega vstopnega kamina (III) nad bivakom nisva našla, zapori sva se kot v opisu umaknila…