Kategorija
14.355 novic
Vršni del gore je bil spihan do trde podlage. Nižje je bilo 200 višincev dobre smuke po sveže napihanem snegu, nato pa še 200 višincev smuke po pršiču do gozdne meje. Pod gozdno mejo pa je premalo snega za smuko naravnost navzdol med drevesi. Zato smo do izhodišča smučali po cesti.
Dolgo sem si želela priti na hrib, ki ga je mogoče videti od moje rojstne hiše vsaj tri kilometre proti jugu in danes se mi je ta želja izpolnila. Dvanajst se nas zbere od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ob devetih na parkirišču
Romana Ivačič - blogIzhodišče je na 1200 m, Oberellbogen,(Arztal, Brenner Pass)Pobočja so severozahodna. Na ta vrh je možno priti tudi iz Navisa. Ko Bogovi rečejo da; Kdo lahko reče ne?
Lungauer Kalkspitze 2.471 mGorniška skupina PD Rašicaudeleženci: Boštjan, Janez, Gašper, Marjan, Srečko, Sandi, Klavdija, Marko, Stojan, Nevenka, Antonija, Urška, Tomažtrajanje: 10 h 40 minvišinska razlika: cca 1.350 mdolžina: 24,3 kmKljub nekaj odpovedih gripe se nas je 13 gornikov ob 5:00 zbralo n
Tomaž ŠarcDanes nas je spet osem ob osmih od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica), na Bregu pa poberemo še deveto in se z dvema avtomobiloma odpeljemo skozi Zidani Most in Celje do Vranskega. V lepo urejenem gostišču posedimo ob toplih napit
Romana Ivačič - blogV nedeljo smo bili priča planinskemu paradoksu: številna izobraževanja gorskih reševalcev in ekip z reševalnimi psi, ki svoj redki prosti čas izkoristijo za to, da so še bolj učinkoviti pri pomoči ljudem v stiski, in na drugi strani tisti, ki bi se morali izobraževati, da do dela GRS ne bi prišlo (a
Slabo vreme nam prekriža skok k severnim sosedom, zato se v lastni režiji odločim za turo v bohinjske konce. Veliko nisem pričakoval, pa vendarle so me razmere letos še vedno pozitivno presenetile. Cesta do planine Blato je v primerjavi s poletno sezono ko te bohinjci pošteno ocurijo, tokrat brezpla
Vreme odlično precej toplo za ta letni čas prav pomladno.Noge je treba pretegnit čeravno opravljam tak poklic da tudi dnevno napravim veliko korakov in kilometrov pa vse eno ni to to.Treba je v naravo v sprostitev kar precej dobro dene počutiš se čisto drugače.Na današnjem pohodu ali sprehodu se je
Tone Toplak Photography - blogFeldseekopf, 2864 m, Triglav nad Mallnitzem ... vsaj po višini, sicer mu manjkata dve glavi, nekaj visokogorskih gostiln in severna stena. Sosedje imajo sneg, vsega pa tudi ne morejo imeti. Računala sva na taxi, ki je na izhodišče prišel minuto prepozno (za 30 eur sva pa čisto preveč Gorenjca, tolik
Tokrat nisva iskala pršiča, sva ga pa našla. Že takoj od avta je bil sneg suh in le malenkost zapihan. Začuda so bile od prejšnjih dni sledi le 3 smučarjev in že navzgor se nama je smejalo. Višje se sneg ne spreminja kaj dosti. Le vršnih 100 m Notranjega sankaškega buhtla je bilo čisto spihanih in d
Turo smo začeli v Innerkremsu.Najprej smo se povzpeli na Grunleitennock (2160m),odsmučali do sedla in nato vzpon na Seenock (2260m).Od tu smo po dolgem grebenu nadaljevali še do Sauereggenocka (2240m).Z vrha smo potem odsmučali v dolino.V zg.in srednjem delu so bile razmere odlične,nižje pa je sneg
Včerajšnja tura nad Gmünd, je s svojimi 2000 višinskimi metri utrudila, a ko sem pri smučanju proti izhodišču vprašal pse, če bi šli še na Faschaureneck, so le zmajali z glavo in rekli: " dovolj te mamo, ne bomo te več vlekli"!Razmere in napoved vremena (inverzija in vetrovi južnih smeri), so mi pon
Na sternspitze se gre od avta na smuckah in se do avta pripelje, ce se ga pusti spodaj na parkiriscu v st petru. Je pa res, da sta vzpon in spust po stometrski ciljni strmini le past za naivne ali pretirano zagnane... takoj pri kapelci je povsem jasno, da bo pot tokrat med zvezde sla preko blata. Os
Zihr je zihr, sem si rekel, raje zdaj prvomajski aranžman kot ostati brez. Še pod vtisom Sternspitze na eni in groženj s toplim valom, plažo, hudo Greto in tako naprej sem si rekel: and now for something completely different (re Monthy Python): na skoraj sosednji hrib sobotnemu, samo malo pametnejši
Turo smo začeli v Innerkremsu.Najprej smo se povzpeli na Grunleitennock (2160m),odsmučali do sedla in nato vzpon na Seenock (2260m).Od tu smo po dolgem grebenu nadaljevali še do Sauereggenocka (2240m). Z vrha smo potem odsmučali v dolino.V zg.in srednjem delu so bile razmere odlične,nižje pa je sne
Prekrasna nedelja, v izobilju sonca na Vršiču ter z globoko senco na severni strani Mojstrovk. Pravzaprav sem se lotil popravnega izpita izpred dni, ko sem smučarsko linijo s Severnega grebena končal pod steno Travnika. Tokrat sem se lotil iz Tamarja (od spodaj), našel dober smučarski prehod, levo o
povzetek: Naša lista optimista je neuspešno iskala ostanke pršiča. Boljša izbira bi bila pobočja, kjer bi sonce naredilo svoje. A če bi bil človek vedež... Zjutraj je bila cesta do Walda precej poledenela, parking še prazen, ob povratku precej poln. Poledica se je nadaljevala, tudi po gozdni vlaki d
Nekaj previdnosti pri spustu skozi ozebnik je bilo potrebno le na vrhu, ker je bilo zaradi ledu ozko. Nižje pa je bilo super. Navdušen od dobre smuke sem se vzpel še na Kotovo sedlo. Vreme se je vmes začelo kvariti. Začela je nagajati difuzna svetloba. Smuka iz Kotovega sedla je bila tudi zelo dobra
Ker je bilo v Avstriji napovedano slabo vreme, sem se lotil praktično edine smučarske ture, ki je trenutno možna pri nas: Jalovčev ozebnik in Kotovo sedlo. Na smuče sem stopil že na parkirišču v Planici. Po cesti v Tamar ni bilo problema s smučmi, saj je ravno še dovolj snega (beri ledu). Skozi gozd
Sobotna tura nas je navdušila v vseh pogledih in kot že večkrat smo ugotavljali, da je lepote turnega smučanja nemogoče ubesediti, kaj šele razložiti nekomu, ki tega ni sam izkusil. V petek zvečer je na obisk prišel Zoran (ker je bila na sporedu večerja, se je oglasil tudi Mare), zjutraj so se pridr