Kategorija
14.152 novic
Ob časovnih omejitvah še hudič muhe žre, turni smučar pa se odpravi na Viševnik. Vrh, ki mu vsaj nekateri zagotovo delamo precej krivice, nanj se odpraviš običajno pač takrat, ko za drugam ni in tako nekako ne more kotirat ravno med najlepšimi gorniškimi spomini. Posledično od njega tudi ne pričakuj
Z Maretom in Jakom smo se v začetku februarja dogovorili, da gremo poiskat kak zaledeneli slap. Nazadnje smo se, po tehtnem premisleku o aktualnih snežnih in temperaturnih razmerah, odločili za Krnico. Kot se spodobi, smo štartali dovolj zgodaj, da smo se pod slapom znašli prvi. Sam dostop do slapu
Imeli smo kar nekaj ciljev v zahodnih Julijcih, a na koncu je prevladala ideja, da gremo pogledat severno grapo Vevnice. Grapo sem plezal pred leti, smučal še nikoli, zato je bila ideja še toliko bolj privlačna. Imel pa sem skromen pomlisek, da bo ključni skok sila težko narejen glede na majhne koli
Sem moral iti pogledat še moje Karnijce. Cilj je bil sicer Konjski špik, pa se ni čisto sešlo. Na ovinku pri kasarni Marta Lariti je spluženo parkirišče za 3 do 4 avtomobile. Zjutraj je bil pred mano le eden. Po sledi krpljarjev sem hitro pri Baiti Winkl. Nekje pri odcepu poti za Madrizze srečam dve
Z Rudnega polja smo šli čez Kačji rob na Srenjski preval.Smučanje s Srenca je bilo v difuzi od smuke samo muka. Z Jezerc do vrha je bila lepa smučina in tudi vreme se je razjasnilo. Razmere za smučanje z vrha so bile dobre,nižje je bilo nekaj skorje,proti Konjščici pa bob proga med rušjem. Po ana
Smuka s Krn kr všečna. na vrhu trdo, malo napihano, malo klozasto.potem pa sredi plošče prehod v skoraj pomladanske razmere.Srednji del smucali kar nekje v sredi plosce iskajoc prehode, spodaj pa po jeziku kar precej nizko. nato 15 min peš do parkinga. Kategorija: Razmere
Zvečer sva pregledovala zemljevide in literaturo v želji, da najdeva turo, kjer bo mogoče smučati predvsem po severnih pobočjih in da ne bo kaj dosti obiskana. In tako sva našla današnji cilj. Skozi Innerkrems in preko Schönfelda sva se zapeljala v dolino nenavadnega imena: Bundschuh. Parkirala sva
Po koncu gozda v Tamarju so ogromne plazovine, ki jih je treba prečit (kar 10 min hoje!). Nazaj grede se jim na srečo, da izogniti v vožnjo po desni (JV) strani. Do vstopa v ozebnik skorja, napihan sneg. Razmere v samem ozebnik za iti peš (cepin + dereze) pa so super. Sneg v vršnem delu ozebnika je
V petek zjutraj se štirje odpeljemo do vasi Zazid, kjer parkiramo na tamkajšnjem parkirišču in se odpravimo skozi vas. Markacije in črte na tleh nas povedejo desno in kaj kmalu se vzpenjamo po makadamski cesti v smeri Železniške postaje. Po prb. 15 minutah smo na progi oz. postaji, tik za njo pa je
Primož Grahelj - blogV pričakovanju množičnega navala na Pokljuko na praznični dan sem se v iskanju miru odločil za Debeli vrh in s tega vidika zadel. S smučarskega žal manj. Na zgornjih odprtih pobočjih je kraljevala neugodna skorja, ki je skoraj popolnoma onemogočala zavoje (spustil sem se na zahod), nižje, pod gozdno
Z Rudnega polja smo šli čez Kačji rob na Srenjski preval.Smučanje s Srenca je bilo v difuzi od smuke samo muka. Z Jezerc do vrha je bila lepa smučina in tudi vreme se je razjasnilo. Razmere za smučanje z vrha so bile dobre,nižje je bilo nekaj skorje,proti Konjščici pa bob proga med rušjem. Po
V vršnem delu smeri snežna odeja ni tako dobro predelana, kot sva upala - tako da je od sonca mokra plast plazila pri smučanju. Z uvodnim zavojem/prečenjem sva tako spucala vsak odsek posebej, potem je šlo pa kar dobro. Nižje, ko strmina popusti, je šlo že prav uživaško. Iztek v levo sva vdela nekje
Cesta za normalne avtomobile prevozna le do razcepa Voje/Blato. Od tam naprej, višji avtomobili še 1 km, dobri terenci pa do razcepa Blato/Vogar. Preko planine Jezero do Dednega polja je bila špura narejena, od tam naprej gremo po svoje. Mimo Kovačičove glave v dolino za Kopico. Iz Tičaric, Kopice,
Smuka skozi Jalovški ozebnik po težavnosti stopnji velja za prehod med turnim in alpinističnim smučanjem. Sam pred začetkom ture nisem bil povsem prepričan, da že znam dovolj dobro smučati, da bi bil kos tej turi. Vendar smo se s kolegi danes vseeno odločili poskusiti, saj v primeru, da nam bo prete
8.2.2019 Glede na trenutne snežne razmere pri nas, je treba po ugodno smuko k sosedom. Peitlernock je turno smučarsko prijazenen, kopast hrib v Nockbergih. Smuka je bila precej uživaška, s precejšnjo mero pršiča. Vzpona je zgolj za 700 vm, zato smo se povspeli še na sedlo, pod sosednji Barenaunock.
Od Robleka nad Kokro proti prehodu Lojtra. Čez slednjega brez cepina in derez ne bi šlo. Čez Dolgo njivo mimo lovske koče proti vrhu. Razmere za vzpon sijajne. Čez valovit svet brez težav na vrh Kalškega Grebena. Kar nekaj smučarjev se je že spuščalo po svojih smereh. Spust uživaško zavijanje po odj
Avto smo pustili pri Ranču pri Rožletu. Od tu naprej cesta ni splužena. Mimo propadle kmetije Menten potem čez senožeta. Najprej preveč desno v gozd, potem smo se vrnili na pravo pot. Do ograje pred Jeseniško planino po cesti. Tam pa smo namesto naravnost (puščica, markacija) zavili desno. Kar nekaj
Zaradi pozne ure sem izbral bližnji cilj. Parkiral sem pred zapornico na Pl. Jezerce (2 EUR!). Snega je od avta naprej vseskozi dovolj. Prva ura ture je zelo ugodna za pešce, saj je lepo shojeno in mehko; turno pa je bolj patnja, saj nimaš druge možnosti kot hoditi točno po njihovi špuri. Nad Pl. Ko
Z vrha gondole na Voglu smo se proti Šiji zapodili skeptični ob zapisih predhodnikov, ki so poročali o skorjah in ne vem o čem še vse. In tudi tukaj ni bilo drugače, skorja, kakšna zbita kloža, pa led in sem in tja tudi kakšen dober zavoj. Ene parkrat se prevrneš do planine Suha, potem pa si rečeš,