Kategorija
14.355 novic
Včerajšnji tura na Hochalmspitze je bila resda zelo dolga, vendar smo cel dan hodili zelo počasi. Zato sem nujno potreboval eno trening turo. Odločil sem se, da grem na Ljubelj. Od tu dalje pa nisem vedel kam me bo zanesla pot. Se bom že sproti odločil. Zelenica mi je tako pri srcu, ker je tu [̷
Po Levi grapi na Srednji vrh, spust proti Krnskem jezeru (tudi dobre razmere), nato levo navzgor in preko Krnske škrbine (dva cepina in dereze) na vrh Krna. Spust z vrha malo pred deseto. Zgornjih 50vm zelo trdo, nižje pa ravno prav odpuščeno za uživancijo - plošče je kar prehitro konec
Ker se je v zadnjih dneh Rodica jela omenjati abnormalno pogosto, se turnosmučarski kvartet odloči pogledat, kaj zanimivega tam dogaja. Primarna zamisel je vključevala start iz Laškega Rovta, a je ob napovedanih pomladanskih temperaturah le prevladala zdrava kmečka razsodnost in kvartet se odloči za
Ker se je v zadnjih dneh Rodica jela omenjati abnormalno pogosto, se turnosmučarski kvartet odloči pogledat, kaj zanimivega tam dogaja. Primarna zamisel je vključevala start iz Laškega Rovta, a je ob napovedanih pomladanskih temperaturah le prevladala zdrava kmečka razsodnost in kvartet se odloči za
Pravzaprav sem sotrpine poskušal zvabiti na sosednji hrib Creta di Rio Secco, ki me že nekaj časa mika, ampak... Začeli smo na ovinku pri bivši kasarni Marta Lariti. Od zadnjega sneženja ni bilo nobenih sledov. Poskušali smo slediti tracku na Sella Madrizze. Vzpenjanje skozi gozd posejan s skalnimi
Moooogoče se pa v Kotu še najde kaj pršiča. Pa smo šli pogledat z ekipo: Primož, Matic, Matevž in Blaž. Parkiramo kar v Zg. Radovni na začetku poti v Krmo. Da bo po zaključenem krogu avto bližje. Cesta v Krmo je bolj samo zvožena s traktorjem kot splužena. Večina parkira kjer smo sami. Kakšnih pet a
Z avtomobilom se je možno pripeljati do konca ceste v Beli. Do Vodotočnika je bolje peš z derezami, nato na smučeh preko Korošice na Planjavo. Letos je premalo snega za direkten spust na Petkove njive, zato se držimo naše pristopne sledi. Sneg je v senci ostal pršič, na soncu pa vse od putra do gnil
Današnje razmere so bile bolj pomladanske kot zimske. Snega ni prav veliko, se pa od parkirišča po sankaški progi pride še lepo zvezno do vrha. Aja, taksi vozi, a moraš čakati, nas je prehitel dobro ogrete sto metrov pred koncem ceste. Je pa hrbet okoli bajt na 2000 mnm precej spihan in za nazaj gre
Na Neveji zjutraj silna gneča (2 skupini OeAV), a med vzponom smo hodili v skoraj popolni samoti. Tik pod ciljem je spet postalo obljudeno in srečali smo kar nekaj znancev in prijateljev. Sonce je žgalo kot za stavo in mene je vročina pošteno zdelovala, pa tudi ostale. Oni so se vzpeli vse do rumene
Cesta v dolino Malte ni splužena. Vendar je prevozna s snežnimi verigami. Parkirnega prostora na samem izhodišču je zelo malo. Nekaj več prostora se najde pri Gmunder hutte. Vremenske razmere so bile idealne za to turo. Prav tako snežne, saj se sneg nikjer ni prediral, kar je pomembno za tako dolgo
Toplo in kar poletno vreme na skorajda 2500 metrih današnjega začetka spusta je pri vzponu izmučilo bolj kot bi sredi februarja moralo, ampak 800 višinskim metrov idealnega, enakomernega pobočja nas je vseeno navdušilo s spustom. Snega ni obilo, ob takih temperaturah ga bo tudi vsak dan manj, a mogo
Lep pomladanski dan sredi februarja. Cesta je splužena do Peričnika, a je znak za prepoved že takoj za Mojstrano. S ceste je šel Mare pametno po gozdu, midva s Slavi pa kar po Velikem Črlovcu, ne vem zakaj že. Vsekakor ne priporočam, tam sva izgubljala čas in energijo, je bila pa kar popestritev...
Ko malo cez 8 pridem na parkirišče na Ljubelju nisem več prepričan ali sem prišel v BTC, ali pa so ljudje ob sončnih vikendih končno namesto v shopping začeli hoditi v naravo. No ko se zraven zaparkira še Nejc ugotovim, da sem vseeno na pravem parkirišču in da je bolj verjetno, da so ljudje končno s
Cesta na Vršič je uradno zaprta, neuradno pa prevozna z za zimo dobro opremljenim vozilom.Na Malo Mojstrovko smo se povzpeli čez Grebenc, dalo pa se je brez snemanja smuči, vendar za "paciente mojega kova" na meji sprejemljivosti. Zgornje flanke pa so bile prav ravnoprav odpuščene tako za gor kot za
Ta teden smo naredili dobro reklamo za Rodico na vseh socialnih omrežjih, zato se jo ta vikend izogibam v širokem krogu. Vseeno sem ljubiteljica miru v hribih in mi pretirane množice tu ne sedejo... Zato se s sosedom odločiva, da greva v Fužnarske planine in napadeva še kakšen hrib mimogrede. Mimo p
Ob kičastem vremenu in odličnih razmerah sva pričakovala gnečo nad Okrešljem. Naštela pa sva jih 5, ki so se brez smuči napotili v Turski žleb, tečajnike pod Zaspanim hribom in to je to. Vzpon je potekal brez posebnosti, prečko pod Mrzlim dolom in zadnji vzpon na Savinjsko sedlo pa sva opravila s sm
Danes pa ena taka, za dušo. Kar lepa četica se nas je nabrala in smo oddrajsali čez Prevalo na našo Kaninsko stran. Pa po že rahlo ojuženem snegu do okna v Prestreljeniku. Zadnje metre na peš. Smuka po ojuženem kot aprila, a zelo lepo smučljivo. Spet en fajn dan tam gor na belem igrišču. Mete se.
V soboto zjutraj se odpeljeva do parkirišča pod kmetijo Suhadolnik nad Kokro. Zadnji del ceste je bil mestoma precej poledenel, a nama je šlo. Po zajtrku se odpraviva sprva po cesti, višje pa po stezi navzgor. Kmalu se začne pojavljati sneg. Gore nad nama se barvajo v oranžne odtenke; lepo je :). Na
Primož Grahelj - blogHochalmspitze (3360 m) je najvišja gora v pogorju Ankogelgruppe. To je ena mojih najljubših gora. Zato sem si že celo zimo želel, da smučam z nje. Ni bilo vikenda, ko nisem pomislil nanjo. Vendar je to ena najdaljših tur v Avstriji, saj je v enem kosu potrebno premagati kar 2200 m višinske razlike.