Kategorija
11.127 novic
Že lani smo neznasko uživali v pravljičnih barvah nad Belco, tokrat sva šla poleg jesenskih razgledov še na zasluženi počitek po naporni soboti, ki nama je sicer zadala dva udarca. Enega tako presneto močnega, da sem bila (tokrat samo kot kamerman) hudičevo vesela, da navkljub 'cracku' roka ni šla v gips! Vas zanima, kaj to posneto kljuse zmore: en sam samcat trik, one-trick pony, oglej si film!
S čudovito visoko pentljo sva okrasila našo lansko kolesarjenje po Fužinarskih planinah . Ta zgornji krogec je sicer navzgor nekaj manj vozen od spodnjega, so pa zato pogledi bogatejši, da o lepem in tekočem spustu sploh ne piševa preveč! Je pa vse skupaj zelo zelo naporno in ob vse krajših jesenskih dnevih tudi časovno izjemno našponano. Ampak barvita jesen pa mora biti in midva sva ujela ta narbolj-pravšnji konec tedna! ;)
Napovedan krasen sončen dan nas je začuda že v Posočju pričakal s kapljicami, ki so nas čez temačen dan kar naprej obiskovale. Prav na vrh zaradi megle 'navkljub' vetru nismo tiščali, nekaj žarkov smo bili sicer tudi deležni, a je bil 'raziskovalni' spust vseeno popolno razočaranje. Izhodišče Štupica? Nikoli več!
Prespali svežega puhca in se popoldne 'utapljali' v mokrem snegu pod Babo...
Boštjan je imel zacahnan obetaven vzpon, ki se je v spodnjem delu povsem umaknil cesti in se je izkazal za mestoma izjemno brutalni cukrček. Brezvezno in presneto monotono 'asfaltiranje' se je končalo z uživanjem v daljšem zaključnem 'kao' makadamskem vzponu, ki je bil glede na svojo razvpitost začuda prav lahkotno vozen. O luštnem spustu ni potrebno izgubljati besed (oglej si filmček!), z njimi smo raje opletali na dooolgi dolinski prečnici nazaj 'okoli' gore, ki ji kar ni hotelo biti konca...
Malo smo čarali s prstom po zemljevidu, 'našli' zanimivo turo z več variantami, pokukali v Stritarjev vodniček Karnijska potepanja, kjer smo našli še boljši namig za eno od podvariant, ki je vključevala slikovito mulatjero skozi dolino potoka Glagno. Kot običajno smo jo navkljub kockanju lepo odnesli, vzpon (z vključenim vmesnim kratkim spustom) nad zaključkom ceste do najvišje točke ture je bil vozen nad pričakovanji, razgledi so bili 'itak' božanski, mulatjera Glagno je bila cukrček, ki je bil spodaj tik ob strugi sicer malo manj sladak, zato pa je bil preeedolg ubitačni vzpon za zaključek…
Te zanima, kje poteka ta čudovita tura, bi rad užival v čarobnih posnetkih, gledal 'guno' kolesarsko bejbo, komentiral režiserjev glasbeni okus,...? Če si kje prikimal, potem film kar preskoči! Če pa rad skubiš piščance, potem je pa ogled celovečerca s Trupsija en velik 'MUS'! ;-) 'Trupejev levi krog' sva z Marijano splanirala že pred leti in sva ga parkrat tudi že odpeljala, tokrat smo dobili namig za zaključni spust v dolino, ki je po lepoti daleč presegel vsa pričakovanja. 'Šefetu' še en hvala! Kot zanimivost: zelo oster vzpon iz Loga (prek Frtaleža, Jermana, Železnice) vse do zaključnega…
Na Lipniku sva s kolesom že uživala. Tokrat sva navzgor pribrcala iz Dunje, po mestoma precej netekočem spustu pa sva se zapodila na mulatjero, ki prav tako na dunjski strani Brd vodi na sedlo Čez Vančelo. V vodničku JA je omenjena beseda 'udobna', kar sva razumela, da bi se tudi navzgor dalo kaj peljati. In res je šlo povsem tekoče, tudi spektakularni prizori so se odprli takoj nad gozdno mejo. A žal ne samo na okolico, tudi na mulatjero, ki jo je pošteno načel zob časa. Prvi dve 'škrbini' so zakrpali s (sedaj tudi že trhlimi) mostički, naslednja je bila pa prehud zalogaj, saj se je podrl ce…
Krn, Crn, Monte Nero... ;) Kakšna fotka bo padla pod: 28.7.2008, Krog čez vrh in mimo jezer.
Omenjal (in špekuliral o voznosti levega zaključka) sem jo pri turi čez Hudičev boršt. Potka, ki je skoraj v celoti vozna navzgor. Tokrat sem na razcepu (1100+ m) odvil levo na rob in pogledal nadaljevanje v smeri Kališča. In ta del je vse do grape, ki pada z Mačenskega sedla, tudi vozen. Resda so težave na celotnem vzponu več ali manj vseskozi mejne (V7), a je to vsekakor daleč najbolj vozen pristop na Kališče. Nošnje tako ostane le še za slabih 200 vm. Ampak vstopnica je zahtevna, če ne zmoreš oziroma ne pelješ 'na nož', praktično od tal vse guraš!
Po 'žrebanju' smo se odločili za Strelovec, z izbiro spusta smo na licu mesta tudi ustrelili na srečo in si pristreljali čudovito nagrado. Izzivalno gorskokolesarsko 'igrišče'...
Turo smo delno odpeljali že pozimi, tokrat nam je le uspelo vključiti oba vrhova. Po asfaltu v Lepeno in po gozdni cesti daleč navzgor, odkoder se je do vrha Topice po potki malo hodilo in malo peljalo. Zelo lušten spust do sedla pod Ojstro, od koder po cesti spet visoko navzgor in potem pod kolesom na sam vrh. Sledil je že poznan, pester in mestoma 'hudo ljubek' spust čez Prevernikovo sedlo; žal je sam zaključek cesten, ki ga šele povsem spodaj lahko 'poljubno' pokombiniramo s potkami.
Celo poletje smo načrtovali vpad v Julijske predalpe in povsem na koncu nam je le uspelo zadeti vreme, ki je potrebno za spanje pod milim nebom. Več ali manj smo sledili Miloševim turam v zamejstvu (Ungarina, Muzci, Viškorša), pri čemer smo jih vse po vrsti prikrojili po svoje. Občutki na koncu so bili precej mešani, se bo potrebno vrniti... Jof di Ungarina, 1806 m Vključitev vrha Ungarine (vršnih 100 m je le za peš) je bil zadetek v polno. Tako spust, kot razgledi so odtehtali nošnjo in vožnjo navzgor nad planino Confin. 'Raziskovalni' začetek prečenja pod Lopičem je bil v gozdu kar smotan,…
Spust s Kopitnika ste že videli, tokrat je na vrsti Veliko Kozje. Oglej si filmček!
Ponovitev, tokrat z direktnim spustom v dolino, ki je sicer povsem tekoč, a mu glede na manj tekočo prečnico veliko manjka ;-)