Kategorija
10.679 novic
Zadnjič se nama je Storžič po JZ grebenu/slemenu tako dopadel, da sva ga morala ponoviti. Tokrat sva ob stiku s prečno potjo na višini 1400m nadaljevala naravnost navzgor proti grebenu (za silo shojena potka), kar je tudi običajna smer, a zna biti v mokrih travah zelo neprijazna. Zagotovo je to najina najljubša pot na Storžič. Lepo ohranjena, malo obiskana in seveda, nobene planinske gostilne ni v bližini ;) Kar malo naju zvija, ko jo takole reklamirava.
Popoldne se je jel delat dan in sva ga v zadnjem trenutku poskušala tudi midva ujeti. Ob petih sva bila tako na parkirišču nad Bašljem... Mimo Lovrenca sva se po markacijah vzpela do prečne poti na 1400m. Zemljevid je pokazal eno, a odcep v levo se mu ni hotel prilegati. Midva sva mu vseeno sledila do pogleda na Javornik, potem sva nadaljevala po brezpotnem JZ grebenu (vsekakor je boljša varianta, da pri stiku s prečno potjo nadaljujemo naravnost navzgor proti grebenu). Spodaj je bilo precej goščave in sva se ji umaknila na pobočja na desni strani, višje naju je do vrha spremljala lepo uhojen…
Iz Podna sva nameravala v Žleb in po njem do škrbine med Palcem in Zelenjakom (Žleb, 1916m). Tiha želja je bila nadaljevanje po Osrednji grapi na Vrtačo. Shojeno in presmučano ni bilo. Vzpon je bil 'en gnil matr' po južnem snegu. Škrbine nisva dosegla, ker sva z vzponom zaključila 100m nižje. Teren je bil vse strmejši in je zato na vsake toliko spontano plazilo snežne kepe. Tudi s sten je občasno kaj padlo dol. Spust ni bil čisto nič boljši od vzpona (če ti smučko zagrabi v gnoj, jo kar nekaj časa iščeš pod površjem). S plužnimi zavoji je za silo šlo. Ni bilo 'glih majka'.
Sama. Marko še štrajka za pečjo. Do Kališča za začetek mrcvarim blato (mestoma do gležnjev), višje mi drsalnica riba nos. Do Bašeljskega prevala je bolje: moker sneg se udira čez kolena in za stopinjami predhodnika dosežem Bašeljski vrh. Na Storžiču so grmeli plazovi.
V nedeljo sva lenarila na odličnem razgledniku. Kateri vrh? Potrudi se, ugani in napiši. Malo verjetno, da boš vedel, ali pač ;)
Iz Medvedjega dola po Janeževem žlebu skoraj direktno na Stol je bil najin cilj. Janežev žleb pada s Stolove škrbine, 2070m, (vzhodno sta Krkotnik s Celovško špico, zahodno je Stol) in ga ne smemo zamenjati z Martinim žlebom vzhodno od njega, ki je bolj strm. (Martin žleb je viden z Mačenske planine, Janežev žleb iz Medvedjega dola in obratno ne velja, ker se skrivata za robom. Na vrhu Martinega žleba se lahko spustimo na vrh Janeževega žleba.). Na Stolovo škrbino se nisva povzpela, ampak sva nadaljevala desno navzgor po ozkem žlebu (slabih 40°), ki pripelje na glavni greben na višini 2150+ m…
Ciljala sva na smučanje s Kočne v Zgornje Dolce (IV-, še nisva imela te sreče) in navzdol po sistemu Dolcev vse do Spodnjih Dolcev (do pastirskega prehoda v Suhi Dol). Pastirski prehod naju je gor grede pošteno namlatil in namučil. Spodnji strmi del je postregel s premalo zmrznjenega snega, da bi pomagal cepin, srednji gruščnat del je bil še bolj podrt kot ponavadi in zgoraj v gozdni prečnici v Spodnje Dolce sva imela ravno na najbolj sitnem delu probleme s smučmi in vejami. Zato je bil toliko lepši pogled na snežna jezika, ki sta se od zgoraj iztegovala prav do prehoda. Do Zgornjih Dolcev se…
Iztekajo se zadnji dnevi za smučanje prisojnih pobočij. In Špika letos res nisva hotela zamuditi, v tem sva bila doslej še preveč uspešna ;) Špik na južno stran ponuja tri zanimive spuste. Skozi Kačji graben je najlažji (III-, v okviru letne poti: dejansko se prav po grabnu nič ne smuča, ampak ob njem - ali kdo ve, kakšni skoki čakajo prav v Kačjem grabnu in ali je sploh kdaj smučljiv?), težja sta smuka z Lipnice (Špikov predvrh, 2418m): Lipni graben (IV+) in Labirint (IV+, z vrha v grapo, ki pada s Špikove škrbine v Krnico). Pri zadnjih dveh je vprašljiva zalitost, s Špika se po normalki rav…
V Župančičevi smeri še nisva imela uspeha in sva poskusila (dve leti nazaj naju je pod grebenom zaustavila orjaška opast). 'Uradno' ima smer na najstrmejšem (vršnem) delu 50-55° (po moji oceni 45-50°), za smučanje nosi oceno IV, zgoraj S5. Zelo lep pristop na Mojstrovko, trenutno so tudi razmere odlične, midva sva bila navdušena. Strm prehod (grapa) na gredino, nad odcepom za Pripravniško grapo, je bil odličen. Ravno prav trd, da sta cepina lepo prijela. Po široki in 'položni' gredini b.p., potem je sledilo manjše presenečenje. Strm ozebnik (tako v uradnem opisu, pravzaprav je plitka grapa),…
Prisank je najina gora, ali sva morda midva njegova? In je vseh vrst, od markiranih, najtežjih zavarovanih in do povsem samotnih brezpotnih predelov, kot je mogočni severni greben. Poti v njegovo zakladnico vodijo skozi skriti Hudičev žleb, odmaknjeni Mali Prisank, pod ali nad visokimi oboki Prednjega in Zadnjega okna in se končajo s hvalnico na Zvonikih, ki mu tik pod vrhom molče odzvanjata. Plan je bil že davno postavljen, smučanje po grebenski poti mimo Prednjega okna. Idealne razmere sva nesrečno zamudila za dva tedna. Vseeno sem vzel smuči, Marijana pač ne. Vzpon na Gladki rob je bil sne…
PDMatica je za soboto napovedala organizirano turo na Kukovo špico in logično, da sva si za jasno nedeljo določila najbolj vzhodnega martuljškega velikana. Izšlo se je tako, da v soboto ni bilo junaka, v nedeljo pa tri skupine. Ker nisva ravno ljubitelja zgodnjega vstajanja, nisva bila deležna gaženja (hvala), na vrhu Kukove špice smo prišli skupaj. Razgledi so bili zgoraj tako bogati, da je šele mrzel veter prinesel misel o sestopu. Lani pozimi sva Kukovo špico povezala s Škrnatarico, tokrat žlebu, ki omogoča najlažji prehod navzgor, nisva upala zgaziti. V zameno sva se zadovoljila s spodnji…
Nisva nameravala na Mojstrovko (med tednom se je smučarju utrgal plaz pod Šitno glavo), v mislih sva imela, da bi pogledala razmere na grebenski poti na Prisank. Nad Vršičem je bilo zabutano, plaz presenetljivo kamnit, navzdol sta prismučala dva, gor se je pa ravno odpravljala skupina (alpinistični tečaj). Tako sva se le sprehodila proti Sovni glavi (gaz naprej proti Prisanku ni bila potegnjena), potem sva štartala na Mojstrovko. Na 2000m sva pogledala čez oblake in stopila v gorska nebesa. Prav tako, kot so bili vreme in zasneženi vrhovi opojni, je bila smučarija slaba. Kloža.
V petek opoldne je bilo tako jasno, da sva pod nujo šla posmučat pršič na Begunjščici, ki sva ga v četrtek opazovala le od daleč. Vreme se je na Ljubelju že ob enih začelo uspešno kvariti in sva vzpon izkoristila za hitrostni trening. Prva hitra etapa do Zelenice, potem expresna po Osrednji grapi na vrh Begunjščice. Ampak oblakov nisva uspela prehiteti... V pršič sva zasmučala v spodnjem delu grape, po Plazu nad Zelenico sva sama lahko izbirala njegovo globino. Škoda, ker je bilo že preveč zoranega ;)
Najina najljubša tura letos, v snegu je bila grebenska 'plezarija' fantastična. Vrhovi Na Možeh nama od prvega meglenega obiska lani jeseni niso dali miru, morala sva jih pogledati tudi v lepem vremenu in tega je bilo v četrtek v izobilju. Greben sva dosegla ob vlečnici, potem se je pred nama razgrnilo 7 ur počasnega grebenskega potepanja in 'prvenstvenega' gazenja. Malce je bilo tudi borbe z ruševjem, a večinoma sva ga uporabljala kot pomoč pri napredovanju (v snegu se nama je udiralo tudi čez pas). Dodobra sva si ogledala vse tri glavne čuklje grebenskega vrha Na Možeh. Na prvega Moža sva p…
Točno leto dni je minilo, kar naju je iz Petega žrela izstrelil plaz. V gorah je tudi tokrat snežilo, na Viševniku je snežilo s soncem...
Uživala in martinčkala sva se na grebenu od Kriške gore do Tolstega vrha. Z vrha nas čaka bližnji pogled na Storžičev zahodni greben, desno od grebena se vidi Zahodna grapa, kjer poteka lep turni smuk (z vrha Storžiča do Planine Javornik, v dobrih snežnih razmerah se pripelje vse do Povlj).
Mraz nama je do kože dostavil šele strupen veter, ki je kraljeval pod ozebnikom (in nama uspešno zametal stopinje predhodnikov), a se je V kuloarju lepo pomiril. Nad ozebnikom sva že ob pol dvanajstih zasluženo uživala v sončnem brezvetrju. Pogled nama je uhajal k Jalovcu (v soboto je bil zagotovo obiskan), a se nama je žal mudilo v dolino (zgodba je imela kajpak za naju precej neumen konec in na take 'dolinske' dogovore v bodoče ne pristajam več). Smučarija je bila vredna svojega imena. Ponavadi je najboljši sneg prav v ozebniku, tokrat je bilo spodaj celo bolje...
Za ogrevanje sva presmučala Osrednjo grapo (na vrhu Begunjščice je bila kar gneča), ki je bila v soboto zelo dobro smučljiva (in shojena). Takoj, ko sva prismučala na vrh plazu (ta plaz pada direktno na Zelenico: je ime morda Plaz nad Zelenico?), sva potipala snežno odejo v izteku Grape Y in se odločila za vzpon. Za samo ime smeri se ponujata dve hipotezi, po prvi grapa skupaj z Osrednjo in plazom pod njima tvori črko Y, po drugi Y prihaja iz razcepa grape, ki ima dva izstopa na greben in tako sama tvori črko Y. Smučarska ocena: IV-, zgoraj S5. Do zatrepa grape, 1950m, sva poznala iz prejšnje…
Cesta v Krmo je bila snežena, bankine visoke in snežno nežne, na drugi strani volana pa Mahura Mazda. Do Zasipske planine in nekaj višje ni bilo težav, v klanec je pa Marijana privila plin in z avtom tako uspešno vozila rally, da je bilo veselja konec šele pri zapornici. Vzpon je bil v jasnem vremenu in povsem zasneženem ambientu nadvse prijeten, proti vrhu je sicer vedno bolj grozil veter (katerega sunki so bili zgoraj tako močni, da so naju prestavljali), zaustavila naju je pa prečka čez sumljivo pobočje, ki vodi k Vrhu Snežne konte (pravzaprav je ta del vedno najbolj izpostavljen, 2300m).…
Od Zelenice proti Suhemu Ruševju je lahko tako duhamorno, da te nagrada (beri pogled na kopno nadaljevanje) povsem dotolče. Naju je zlomilo nad prelomnico nekje na višini 1750m. Nadaljevanje do Žleba (sedlo med Palcem in Zelenjakom) je bilo povsem spihano, le tu in tam je bil kakšen ozek snežni jezik. Smučanje do Zelenice je bilo za povrh še hujše od vzpona. Pri zgornji postaji žičnice sva popolnoma nepričakovano trčila na stopinje, ki so vodile navzgor po plazu nad Zelenico. Kljub pozni uri nisva veliko razmišljala in sva šla malce pogledat za stopinjami. Plaz je bil presmučan, prav tako Osr…