Brana
Danes osamljeno po grapi na Kotliče in pod Boštjanco na vrh. Sestop, ne ravno osamljen Ker je pihal vetrič je bilo prav prijetno Lp
Kamniško-Savinjske Alpe
Danes osamljeno po grapi na Kotliče in pod Boštjanco na vrh. Sestop, ne ravno osamljen Ker je pihal vetrič je bilo prav prijetno Lp

Danes ni bilo prehodno, ko pridemo pod steno (10 min pred razpotjem stena z varovali) ni mogoče nadaljevati. Sneg je globok in se vgreza pot je z...

Idejo za smer te čudovite ture smo napaberkovali z vseh 'možnih' vetrov, dodatno smo se hoteli ogniti tudi uvodnemu asfaltu v smeri Korenskega sedla in smo po ogrevalnem klancu do gostišča Srnjak odvili levo na kolovoz, ki vodi na Brvoge. A glej ga šmenta, sicer zelo prijeten kolovoz ni nič maral za okljuke in se je kar naravnost zagnal navzgor. Po uvodnem potisku je bilo zatem prvih 100 m ravno še tekoče voznih, po silovitem prevoju v desno je bilo naslednjih 100 m sicer še vedno voznih, a le odsekoma, kjer so vmesne izravnave skrbele za umirjanje utripa, nad rovtom je bilo pa umetnosti kone…
Z Vidom tokrat izkoristiva lepo soboto za plezanje v Brani. Najprej je na vrsti Zajeda v Brani, ki ima res super prečko pri vrhi. Hiter sestop in malica nato pa še lažje plezanje v Zgornjem stebru. Obe smeri sta naju… Preberi več →

S PD smo se zopet podali malo čez našo mejo. V nedeljo, 27.10.2024 smo bili na Pristovškem Storžiču, na razgledni gori nad Jezerskim Vrhom. Na mejnem prehodu, tokrat brez stražmojstrov, smo začeli našo pot. Na začetku lepo zložno, do lovske bajte. Tam je začetek Kranjske smeri proti vrhu. Je bolj st

Tja na desno stran Ne vem kdaj bi se sploh naredilo, da se ne bi prebudil ob budilki in to kar dveh. Planirano hojo sem imel že pred šesto uro in tako sem pričel šele ob pol osmih z njo. Avto sem pustil nižje pri spomeniku, saj mi tista nadaljna valovita cesta prav nič ne diši. Misel na Kraljico sem opustil, saj bo sonce prevroče in predvsem prepozna ura. trdo Na enem od ovinkov se je dalo lepo presekati cesta in seveda skrajšati hojo. Imel sem lesene palice, ki sem jih že včeraj nabral pri spustu z domačega Stolpnika. Začele so se ture na katerih bodo aktualne "gorjače". Začetni del…

Po dveh letih sva ponovno, tokrat brez Patrika, odmaširala na Dobrčo in Šentanski vrh. V Brezje pri Tržiču sva prispela kar tekoče, dočim je bilo že navsezgodaj zjutraj v obratni smeri en sam prometni zamašek. Grwoza. Se bo že skadilo, ko bova šla midva nazaj? Lepa, koreninska ( če je suho
Včeraj sva z Brzijem (Gorazd Šantej), plezala smer Sanje neke gospodinje v Velikem vrhu nad Jezerskim. Je lepa strma smerca za vplezavanje. Zadnji raztežaj sva si malo otežila, ker sva ga splezala po sosednji smeri Mama Korzika. Ravno, ko sva se spustila nazaj pod steno je klical Je

Zelo sem vesel, da smo se spet dogovorili za turo z Boštjanom. Tako smo se štirje zapeljali do Konca (nad Kamniško Bistrico) in od tam nadaljevali po kolovozu in višje neoznačeni stezi skozi Žmavčarje. Zmerno strma pot nas lepo vodi levo desno navzgor. Zgornji del je bolj šodrast. Ko prispemo na rob

Vreme za vikend v gorah bo slabo. Bem, če ni za riskirat, lahko grem po dolgem cajtu mal po naših brdih. Četudi me mal zmoči, al pa zalije, ne bo hudga do doma...od bilo kje bom največ pet, šest kilometrov oddaljena, v tem cajti se pa že ne stopim, hihi. Najprej jo mahnem na moj hribček, pa nazaj in nad Kazalom proti Brjam oz. Svetemu Martinu. Ogromno vinogradov so zamenjali oljčni nasadi, so pa tudi novi vinogradi. Od tu na Preserje in pri zadnji hiši zavijem k znamenitemu novmu hotelu z razgledom, ki je v gradnji. Cejla rejč! Za reveže? Spodaj Sveta Katarina, zadaj pa tris 3V- Sabotin,…

VISOKA VRBANOVA ŠPICA 2408m IN BEGUNJSKI VRH 2461m DOLINA KOT - DOM VALENTINA STANIČA - VISOKA VRBANOVA ŠPICA - DOM VALENTINA STANIČA - BEGUNJSKI VRH - DOLINA KOT Spet je bila na vrsti sobota katera je obetala popoldanske nevihte. Kljub temu se odločiva za daljšo turo in za zgoden odhod. Ob pogovoru z oskrbnikom v Staničevi koči en dan prej se odločim, da zimska oprema ostane doma. Ob prihodu na parkirišče v dolini Kot okoli pete ure opaziva, da na poti od tu še ni veliko ljudi. Ker je prejšni dan tukaj padal dež je bila pot v gozdu še malo mokra in je bilo na parih mestih potrebno malo…
Z Antonom sva se dogovoril za nedeljsko plezarijo. Ker se je “zaluštalo” še Milanu, se nas je trojica vertikalovcev podala na Kamniško sedlo. Kot se spodobi smo v nahrbtikih imeli s seboj vso potrebno plezalno opremo, saj je bil naš cilj znan. Za začetek sezone smo izbrali Zgornji steber
Pravzaprav sva hotela na Kaninske pode, a naju je pogled tako prikoval na Loško steno, da sva bila takoj drugih misli. In na Briceljku tudi še nisva bila... Markacije do lovske koče so redke in obledele, naprej proti Briceljku pa nekako na vsako uro eno markacija. Pod strmo Briceljkovo vzhodno vesino naju je pričakal sneg. Prehod čez skalnato zaporo je bil tako žal snežen in nemarno drseč. Pri vrhu prehoda se je zadeva tako lepo izkomplicirala (gladke in snežene/mokre plošče, nič oprimkov), da sva zaradi vse večje izpostavljenosti raje cviknila. Desno od tega prehoda je bilo še nekaj možnosti…