Julijske Alpe
Kdo ne pozna pravljice o Kekcu v kateri se je Jerica odpravila k teti Nežari onkraj Škrlatice in Prisanka. Torej iz zgornjesavske doline v dolino Soče. Ponoči so se s Kekcem in Tinko izgubili in se po prigodah pri vili … Continue reading →
PotPodNoge - blog
Poti | S strani PD Jesenice smo prejeli obvestilo o ponovnem odprtju Kopiščarjeve poti. Komisija, sestavljena iz markacistov in gorskih reševalcev, je po obnovi in sanaciji pot pregledala in ugotovila, da je ponovno varna in normalno prehodna.
Po več kot pol-letni pavzi končno spet v hribih, in to z legendo podrtih smeri Tončkom! Po tako dolgi pavzi in z očitno sesutim kolkom sem hotel iti nekaj preprostega in lepega, a me je Tone zvlekel v Kraj sten, seveda v nekaj podrtega, kot se spodobi. Plezala sva baje Potepinko, čeprav ko zdaj gled
PRISOJNIK (2547m) - 29.7.2016 VRŠIČ - KAJZLJEVA ŠKRBINA (JUŽNA POT) - PRISOJNIK - VRŠIČ Prisojnik že nekaj let porivam na stran pa sploh ne vem zakaj. Nikoli me ni res pritegnil, sem se pa danes vseeno odločil za vzpon in tako "odštempljal" še eno točko na SPP. Prisojnik je lep vrh in zelo razgleden, bo pa potrebno it gor po Kopiščarjevi (trebutno zaprta) ali Hanzovi poti, da bo občutek "osvojitve" pravi. Do takrat pa v napad na druge cilje. začetek poti nad vršičem južno pobočje gore razgled snežišče ki sem ga moral prečit poličke pogled na prehojeno poličko nad najtežjim delom vršno pobočje…
Sebastjan Čebular - The way to the TOP
Poletje je le prispelo v popolnem razmahu, in celo vremenski bogovi se sem in tja usmilijo nas ubogih zemljanov, ter ponudijo za konec tedna vreme, ki dovoljuje obisk velikih sten v naših veličastnih gorah. Z Milošem sva hitro istega mnenja, da je potrebno tak lep vikend pošteno izkoristiti, in ko M
Vse bolj, ko se je bližal vikend boljša je bila vremenska napoved za sobotni dan. Od treh gorskih tur, ki jih imam že nekaj časa v načrtu bom zdaj le lahko eno izpeljal. Bo pa ponovno šlo verjetno za nekakšen mix razmer in s sabo bo potrebno imeti vso zimsko opremo, seveda razen gamaš.Dolgih rokav s
Deyan Grm (redbull) - blog
Kot že prejšnja leta, sem tudi tokrat pripravil izbor svojih najljubših gorskih fotografij iz leta 2015. Osvojil sem preko 50 vrhov, od tega jih je 35 segalo preko 2 tisoč metrov. Vogel Mrežce Julijci s poti na Dovško Babo Mati narava se je poigrala :) Reševanje pod Mojstrovko Na Trianglu ( Vrh Ljubeljščice ) Veliki vrh - Karavanke Prava idila pod Snežnikom Begunjščica Turno - smučarski vzpon na Hoher Zaun 3451 m Dobro jutro s Kredarice Razor & Prisojnik Neuspešen vzpon na Triglav. Sestop do Kredarice Kotova špica Razgled z Viševnika Na 2410 m visok Križ Nočna na Veliko Mojstrovko Izstopajoči…
Matevž Lavrič - blogSo vrhovi in so poti, kamor se vsako leto ali vsaj zelo pogosto vračam in so gore, ki jih često videvam od daleč ali blizu, na obisk pa se ne odpravim prav pogosto. Med slednjimi je zagotovo Prisojnik, ki je neupravičeno, in niti ne vem zakaj, potem, ko sem prehodila vse njegove markirane poti, skor
Steze in sledi - blogPoti | Obveščamo vas, da je zaradi poškodovanih klinov pod prednjim Prisojnikovim oknom v celoti zaprta Kopiščarjeva pot, znana tudi kot pot skozi prednje okno.
Ta vikend smo se odločili za obisk nekoliko krajše ture, zaradi vročine smo za vzpon iskali severno stran. Hanzova pot na Prisojnik se nam je zdela dobra izbira. In nismo se zmotili. Pridruži se nama še Blaž. Ob 4:00 smo štartali iz Idrije. Na Vršiču smo parkirali in se pripravili za odhod. Za začet
Primož Grahelj - blog
V zimskih razmerah sva dvakrat po Hanzovi že pristopila na vrh Prisanka. Enkrat na samem koncu zime, drugič na začetku. Tokrat je bilo v planu, da se gre čez steno sredi zime, da se namesto smotanega začetka Hanzove poti poišče "skriti žleb" in da se gre skozi Hudičev žleb. Do vrha Hudičevega žlebu je bila stvar, razen orientacije spodaj, potem precej enostavna, višje je pa pozimi očitno konec "civilizacije" in nas je pričakala druga pesem... "Skriti žleb", ki vodi iz zatrepa s slapovi v vpadnici Hudičevega žleba, sem v literaturi večkrat zasledil. Dejansko stvar niti slučajno ni skrita, ampa…
Kratka, a sladka turca s čudoviti razgledi. Najprej smo bili trije, pa takoj zatem še trije, a sta dva prehitro odnehala in na koncu je na lepem uletel še Zlodejev Igor, s katerim smo družno 'preritali' južna pobočja Prisojnika. Klasična zimska tura nad Vršičem, ki začuda ne sliši na ime Mojstrovk... ;)
Kot nalašč je lenuhoma spet priskočil na pomoč Vršič, kjer naju je namesto mravljišča Mojstrovke pritegnila Kopiščarjeva na Prisank. Vstopno preganjanje po klinih je bilo kopno, zatem je šlo v utrjeni gazi prav lahkotno, izven sledi se je pa pod predirajočo skorjo mlelo tudi do rite. Do izpostavljene prečnice, ki vodi do 'zloglasnega' kamina, je bilo sledi vse manj, na njej so naju pa kot nalašč pričakale daleč najboljše razmere celotne smeri. Z užitkom sva odpikala pod kamin in se za številne kline potegnila čezenj. Višje so bile sledi povsem zamedene, nekaj časa sva z mukotrpnim mletjem mok…
V zimskih razmerah sva bila že večkrat tako na Prisanku (= s severa) kot na Prisojniku (= z juga) in sva le dvakrat uzrla samotno družbo, tokratni 'neznosni' gneči, ki je za zasneženi Prisojnik povsem neobičajna, kar nisva mogla verjeti. Kot je najina navada, sva štartala zelo pozno (= daleč zadnja), pozdravila (= lenoba) gaz in od Prednjega okna do vrha naštela nekje dva ducata sestopajočih - v organizaciji dveh AO ali tako nekako. Prav vsi Prisojnikovi sobotni uživači so se na vrh povzpeli po zahodnem grebenu, začuda so po isti smeri tudi vsi sestopili. Nama pa isti (= dolgčas) povratek ni…
Kdor fotografira po gorah in od blizu pozna Prednje okno, se zagotovo mora vprašati, kako za vraga je lahko nastala prva fotka, če je že druga posneta z zelo širokim kotom (Leica ekvivalent 28mm). Se pozna, da se bliža konec sezone, saj je Prisojnik grdo usran od obiskovalcev (bilo je tako nastlano, da sva odstopila od čiščenja, kar se nama redko primeri). Morda delava krivico in sva celo nestrpna, ampak večina planincev je bila v nedeljo Čehov. In res se povsod na markacijah najdejo češke embalaže. Seveda zdaleč niso edine in ne v večini, saj smo Slovenci pravi Balkanci. Niti za mejo nismo č…
Po cesti na Viško planino, navzgor proti Škrbini Prednje špranje (ki je priljubljen turnosmučarki cilj) in nekje na 1850m v desno na široko in udobno polico, ki pod ostenjem Koštrunovih špic vodi proti koči Corsi. Polica se proti koncu dvakrat močno zoži, a varno pripelje na veliko uravnavo pod velikani Viša. Na Višu še nisva bila, imela sva opis normalnega pristopa (Mihelič) in načrt, da bova na smučeh nadaljevala, dokler bodo pobočja zalita. Usmerila sva se daleč v desno in po prehodih v levo dosegla razsežno gredino pod ostenjem Viša, kjer sva se lovila z iskanjem opisanega 'ustja lijakast…
V pozno pomladanskih razmerah sva na Hanzovi že bila, tokrat sva obisk zastavila, ko je vsa pot 'globoko' pod snegom. Največje težave sva pričakovala pri vstopnem slapu, dočakala pa na vršnem pečevju, a lepo po vrsti: Pod steno je bil sneg nepredelan, tako da sva se že do vstopa krepko nagazila. Tudi prečenje slapu nama je ob varovanju pobralo veliko časa (hudo izpostavljena laštica pred in za slapom; ledu v slapu je bilo pa le za vzorec, saj je prav tam prelomljen), tako da sta bili pri oznaki 1400m slabi dve uri že naokoli. Poličke so se polagoma umirile, več težav nama je povzročal mestoma…
Na Kanceljne je težko priti, a prav tja si želiva. Za celotno grebensko prečenje od Goličice do Planje še nisva pripravljena (menda najtežji/najslikovitejši greben Julijcev), tako sva poskusila s pristopom na Kanceljne s severa (opisov seveda ni nobenih?). Greben ni samo težko prehoden in zamotan. Enako zapleteno je tudi poimenovanje grebenskih vrhov. Na zemljevidih je vse, vsaj kar se Kanceljnov tiče, zamešano. Kanceljni so s škrbino 'Veliki V', 1983m, na zahodu ločeni od Germlajta in s škrbino imenovano 'Hruška', okoli 2150-2200m, na vzhodu ločeni od Planje. Glede na različne vire (Avčin, M…
Takoj na prvi zaplati snega na vršiški cesti (nad Mihovim domom) sva prav zadovoljno brcnila v trd sneg. Na Vršiču je bilo začuda slabše, dolga in gnila prečnica proti Gladkemu robu nama je pa izpila prav vso voljo do nadaljevanja. Le trmi se imava zahvaliti, da sva nadaljevala do grape, ki (globoko predirajoča skorja) naju je pripeljala na kopen Gladki rob, kjer sva začudeno opazovala oblačno nebo, veter in nekaj vmes med deževjem in sneženjem. V nama tako domačem ambientu pa ni bilo več govora o izobešanju bele zastave! Navzgor ob Gladkem robu, po dolgi ušivi prečnici (skorja, ki se predre…