Julijske Alpe
Poti | Obveščamo vas, da je zaradi poškodovanih klinov pod prednjim Prisojnikovim oknom v celoti zaprta Kopiščarjeva pot, znana tudi kot pot skozi prednje okno.
PZS - Stanje potiTa vikend smo se odločili za obisk nekoliko krajše ture, zaradi vročine smo za vzpon iskali severno stran. Hanzova pot na Prisojnik se nam je zdela dobra izbira. In nismo se zmotili. Pridruži se nama še Blaž. Ob 4:00 smo štartali iz Idrije. Na Vršiču smo parkirali in se pripravili za odhod. Za začet
Primož Grahelj - blog
V zimskih razmerah sva dvakrat po Hanzovi že pristopila na vrh Prisanka. Enkrat na samem koncu zime, drugič na začetku. Tokrat je bilo v planu, da se gre čez steno sredi zime, da se namesto smotanega začetka Hanzove poti poišče "skriti žleb" in da se gre skozi Hudičev žleb. Do vrha Hudičevega žlebu je bila stvar, razen orientacije spodaj, potem precej enostavna, višje je pa pozimi očitno konec "civilizacije" in nas je pričakala druga pesem... "Skriti žleb", ki vodi iz zatrepa s slapovi v vpadnici Hudičevega žleba, sem v literaturi večkrat zasledil. Dejansko stvar niti slučajno ni skrita, ampa…
Kratka, a sladka turca s čudoviti razgledi. Najprej smo bili trije, pa takoj zatem še trije, a sta dva prehitro odnehala in na koncu je na lepem uletel še Zlodejev Igor, s katerim smo družno 'preritali' južna pobočja Prisojnika. Klasična zimska tura nad Vršičem, ki začuda ne sliši na ime Mojstrovk... ;)
Kot nalašč je lenuhoma spet priskočil na pomoč Vršič, kjer naju je namesto mravljišča Mojstrovke pritegnila Kopiščarjeva na Prisank. Vstopno preganjanje po klinih je bilo kopno, zatem je šlo v utrjeni gazi prav lahkotno, izven sledi se je pa pod predirajočo skorjo mlelo tudi do rite. Do izpostavljene prečnice, ki vodi do 'zloglasnega' kamina, je bilo sledi vse manj, na njej so naju pa kot nalašč pričakale daleč najboljše razmere celotne smeri. Z užitkom sva odpikala pod kamin in se za številne kline potegnila čezenj. Višje so bile sledi povsem zamedene, nekaj časa sva z mukotrpnim mletjem mok…
V zimskih razmerah sva bila že večkrat tako na Prisanku (= s severa) kot na Prisojniku (= z juga) in sva le dvakrat uzrla samotno družbo, tokratni 'neznosni' gneči, ki je za zasneženi Prisojnik povsem neobičajna, kar nisva mogla verjeti. Kot je najina navada, sva štartala zelo pozno (= daleč zadnja), pozdravila (= lenoba) gaz in od Prednjega okna do vrha naštela nekje dva ducata sestopajočih - v organizaciji dveh AO ali tako nekako. Prav vsi Prisojnikovi sobotni uživači so se na vrh povzpeli po zahodnem grebenu, začuda so po isti smeri tudi vsi sestopili. Nama pa isti (= dolgčas) povratek ni…
Kdor fotografira po gorah in od blizu pozna Prednje okno, se zagotovo mora vprašati, kako za vraga je lahko nastala prva fotka, če je že druga posneta z zelo širokim kotom (Leica ekvivalent 28mm). Se pozna, da se bliža konec sezone, saj je Prisojnik grdo usran od obiskovalcev (bilo je tako nastlano, da sva odstopila od čiščenja, kar se nama redko primeri). Morda delava krivico in sva celo nestrpna, ampak večina planincev je bila v nedeljo Čehov. In res se povsod na markacijah najdejo češke embalaže. Seveda zdaleč niso edine in ne v večini, saj smo Slovenci pravi Balkanci. Niti za mejo nismo č…
Po cesti na Viško planino, navzgor proti Škrbini Prednje špranje (ki je priljubljen turnosmučarki cilj) in nekje na 1850m v desno na široko in udobno polico, ki pod ostenjem Koštrunovih špic vodi proti koči Corsi. Polica se proti koncu dvakrat močno zoži, a varno pripelje na veliko uravnavo pod velikani Viša. Na Višu še nisva bila, imela sva opis normalnega pristopa (Mihelič) in načrt, da bova na smučeh nadaljevala, dokler bodo pobočja zalita. Usmerila sva se daleč v desno in po prehodih v levo dosegla razsežno gredino pod ostenjem Viša, kjer sva se lovila z iskanjem opisanega 'ustja lijakast…
V pozno pomladanskih razmerah sva na Hanzovi že bila, tokrat sva obisk zastavila, ko je vsa pot 'globoko' pod snegom. Največje težave sva pričakovala pri vstopnem slapu, dočakala pa na vršnem pečevju, a lepo po vrsti: Pod steno je bil sneg nepredelan, tako da sva se že do vstopa krepko nagazila. Tudi prečenje slapu nama je ob varovanju pobralo veliko časa (hudo izpostavljena laštica pred in za slapom; ledu v slapu je bilo pa le za vzorec, saj je prav tam prelomljen), tako da sta bili pri oznaki 1400m slabi dve uri že naokoli. Poličke so se polagoma umirile, več težav nama je povzročal mestoma…
Na Kanceljne je težko priti, a prav tja si želiva. Za celotno grebensko prečenje od Goličice do Planje še nisva pripravljena (menda najtežji/najslikovitejši greben Julijcev), tako sva poskusila s pristopom na Kanceljne s severa (opisov seveda ni nobenih?). Greben ni samo težko prehoden in zamotan. Enako zapleteno je tudi poimenovanje grebenskih vrhov. Na zemljevidih je vse, vsaj kar se Kanceljnov tiče, zamešano. Kanceljni so s škrbino 'Veliki V', 1983m, na zahodu ločeni od Germlajta in s škrbino imenovano 'Hruška', okoli 2150-2200m, na vzhodu ločeni od Planje. Glede na različne vire (Avčin, M…
Takoj na prvi zaplati snega na vršiški cesti (nad Mihovim domom) sva prav zadovoljno brcnila v trd sneg. Na Vršiču je bilo začuda slabše, dolga in gnila prečnica proti Gladkemu robu nama je pa izpila prav vso voljo do nadaljevanja. Le trmi se imava zahvaliti, da sva nadaljevala do grape, ki (globoko predirajoča skorja) naju je pripeljala na kopen Gladki rob, kjer sva začudeno opazovala oblačno nebo, veter in nekaj vmes med deževjem in sneženjem. V nama tako domačem ambientu pa ni bilo več govora o izobešanju bele zastave! Navzgor ob Gladkem robu, po dolgi ušivi prečnici (skorja, ki se predre…
Grapa, ki s konca dolge zagruščene prečnice pripelje na trenutno precej kopen Gladki rob, je bila sicer zasnežena (zimska bližnjica), a šele malo pod Prednjim oknom naju je pričakalo pravo zimsko vzdušje. Po trdi, lepo zaliti in kar strmi zimski varianti (od okna pozimi ne greš levo v kline in zajle!) sva odpikala na glavni greben, kjer sva v dobrih snežnih razmerah z užitkom in dolgimi razgledi premagovala nepretežke ovire. Prisank je pozimi presenetljivo osamljena gora, čeprav grebenski pristop z Vršiča ni pretežak, zato pa toliko lepši.
Iskala sva Mali Razor in izbrala zanesljivo/nezgrešljivo grebensko varianto. Računala sva na težave II. stopnje, a sva se uštela za celo stopnjo. Greben je mestoma karseda zoprn (beri podrt), večinoma plezalski in nikakor ga noče biti konca. Vmesnih špičk in škrbinic se ne da prešteti, tudi za vrh Malega Razorja sva našla vsaj dva (najbolj) primerna kandidata... Izhodišče nama je bila vršiška cesta (1089m), do Škrbine med Prisankom in Razorjem sva pristopila po neoznačeni (in zgoraj nesledljivi) potki. Začetek grebena naju je takoj dvakrat odbil (iz Škrbine navzgor je stena, naslednja šibka t…
Greben Kanceljnov (Goličica, Germlajt, Kanceljni, Prevčev stolp, Planja) je opevan s takimi presežniki, da jih je težko le brati na papirju. Potrebno bo gor, in če se grebena nikakor ne upava lotiti (pravzaprav naju je Kanceljnov izjemno strah), ga bova pa obiskala (Goličica in Planja nikakor ne štejeta, na oba vodi potka in tam sva že bila). In le kje neki bi naju bil pripravljen sprejeti, če ne na najbolj udobnem naslonjaču celotnega grebena. S Prisanka sva si že večkrat ogledovala morebitne prehode iz Mlinarice direktno na Germlajt. S škrbine med Germlajtom in Goličico pada pripravna grapa…
Hitra večerna tura. Ob petih popoldne parkirnine ni. Po Kopiščarjevi gor, po Grebenski dol. Vmes sprehod čez obok Prednjega okna. Na vrhu nova vpisna knjiga.
Skrit, nedostopen, odmaknjen..., in nama vedno bolj zaželjen. Le vrh Hudičevega stebra se nam njegova glava razkrije iz bližine, povsod drugod se nam spretno izmakne. V severnem grebenu je nanj potrebno splezati po navpični steni, z vzhoda je povsem divje, pozimi nas v škrbino pod vrhom pripelje zahteven Hudičev žleb, s Prisanka navzdol je 'nemogoče' in tako ostane še alpinistov sestop, ki pripelje na Hudičev steber, kamor naju je dostavila kombinacija Kopiščarjeve in Hanzove. Z vrha sva si ogledala troglavi vrh Malega Prisanka (levi in srednji sta dve kopasti glavi, najvišji je desni, ki je…
Lani sva našla lahek prehod na Goličico , potem sva si v alpinističnem vodničku Vršič prebrala opis normalnega pristopa na Goličico in sva sklenila, da ponoviva najin vzpon in po normalki sestopiva (čez Malo Goličico in Prednjo glavo in po meleh v Suho Pišnico). Pri vzponu ni kaj dodati, ker sva ga že opisala. Sestop je povsem druga, daljša, orientacijsko zahtevnejša in bolj izpostavljena pesem. Smer je v vodničku povsem na kratko (po najini presoji tudi zelo dvoumno/napačno) opisana in ocenjena z mestoma I-II, kar je glede plezalnih težav res. Ampak lepo po vrsti. Z vrha Goličice sva sestopa…
Prisank je najina gora, ali sva morda midva njegova? In je vseh vrst, od markiranih, najtežjih zavarovanih in do povsem samotnih brezpotnih predelov, kot je mogočni severni greben. Poti v njegovo zakladnico vodijo skozi skriti Hudičev žleb, odmaknjeni Mali Prisank, pod ali nad visokimi oboki Prednjega in Zadnjega okna in se končajo s hvalnico na Zvonikih, ki mu tik pod vrhom molče odzvanjata. Plan je bil že davno postavljen, smučanje po grebenski poti mimo Prednjega okna. Idealne razmere sva nesrečno zamudila za dva tedna. Vseeno sem vzel smuči, Marijana pač ne. Vzpon na Gladki rob je bil sne…
Nisva nameravala na Mojstrovko (med tednom se je smučarju utrgal plaz pod Šitno glavo), v mislih sva imela, da bi pogledala razmere na grebenski poti na Prisank. Nad Vršičem je bilo zabutano, plaz presenetljivo kamnit, navzdol sta prismučala dva, gor se je pa ravno odpravljala skupina (alpinistični tečaj). Tako sva se le sprehodila proti Sovni glavi (gaz naprej proti Prisanku ni bila potegnjena), potem sva štartala na Mojstrovko. Na 2000m sva pogledala čez oblake in stopila v gorska nebesa. Prav tako, kot so bili vreme in zasneženi vrhovi opojni, je bila smučarija slaba. Kloža.
Vremenarji so imeli v nedeljo hudo slabo vreme, za nas ostale to ni veljalo ;) Na vršacih smo se ves dan kopali v soncu in snegu. Midva sva izbrala Prisank, saj je bila Mojstrovka že polno zasedena ;) Prisank pozimi tako vabljivo sameva, da se mu je težko upreti. Pot je bila na najino veselje shojena (trije gorniki, dan/dva pred nama). 'Zimska' smer se le malenkostno razlikuje od grebenske poti mimo Prednjega okna. Takole so naju vodile stopinje: na greben (ki se dviguje k Prisankovi rami Kraj sten) sva prilezla direktno po grapi (kratka bližnjica), jeklenicam in klinom nad Prednjim oknom sva…
