Karavanke
Pristop na Vrtačo po kar težkem (močno podrt, II-III) SV razu in sestop po brezpotnem JV grebenu čez Malo glavo. S sabo smo imeli 'čisto majhnega, nebogljenega bordarčka', in da se nam ne bi kam odpeljal, smo ga prav luštno navezali na štrik...
Malce sva bila utrujena in sva šla počit na stol. Na najvišjega v Sloveniji sva se povzpela iz samega dna, iz Podna (Bodental)(Turnosmučarski vodnik, Mišo Jenčič). Do Sedla Vrtača in naprej v krnici V Kožnah je cel dan plazilo s sten (tako z leve, kot z desne)(že zjutraj je bilo ogromno splazenega od prejšnjih dni). Na vrhu je bil sneg presenetljivo povsem predelan, tako da je bila smuka vse do dna krnice V Kožnah izjemna. Nižje, na avstrijski strani je bil sneg do tal južen. O kakšnem veselcu spodaj žal ni bilo sluha.
Enkrat sva v gnilobi po Žlebu s smučmi že poskušala na istoimensko škrbino med Palcem in Zelenjakom (1916m), a sva morala obupati. Tokrat sva bila v Podnu (Bodental) dovolj bojno nastrojena, da nama gnoj ni preprečil užitka pri vzpenjanju :) V škrbini sva začudeno stopila na kamenje in šele, ko se je megla malce umaknila, sva nižje uzrla tudi sneg. V mlečni belini sva uspešno pretipala naprej do stopinj pod Osrednjo grapo, ki naju je po presenetljivo trdem snegu dostavila na vrh Vrtače. Na Vrtači sva se prav prijetno navijugala, tudi v Žlebu je bilo zgoraj kar solidno (težavnost smučanja po Ž…
Popoldne sva šibala gor po JV grebenu čez Malo glavo, s tem da sva se Suhemu ruševju povsem ognila. Pri odcepu sva nadaljevala kar naprej po markirani poti, dokler nisva prečila pečin spodnjega dela JV grebena, po tekočem grušču odvila navzgor in se višje po travah pridružila 'uradni' varianti s Suhega ruševja. Odstopila sva po Osrednji grapi, ki vodi v Suho ruševje. Zgornji skok je primerno zalit, spodnji (težji, v kopnem II) pa ne, tako da dereze praskajo tudi po skali (en M je čez skok splezal na desni, drugi M na levi strani). V skoku sva tako dolgo kvačkala, da naju je spodaj že lovila n…
Na vrh sva jo z Zelenice ubrala po lahkem brezpotnem JV grebenu, navzdol pa sva si ogledala ozko in plitvo južno grapo, po kateri sva se po snegu vozila s ta 'gvišno' nogo. In ta grapca je za smučanje (pre)cenjena celo s III-...
Oboje sva že 'splezala' in sva šla še enkrat malce potipat, saj vremenarji veliko lepega žal niso obetali. Po mejnem grebenu iz Suhega ruševja na Vrtačo je plezanje dobre dvojke. Več ali manj sva se držala smeri od lani, tako da presenečenj ni bilo. Sestop po brezpotju čez Malo glavo (JV greben) je prav lahak (shojena potka). Midva sva poskusila po grebenu navzdol sestopiti prav do markirane potke Vrtača - Zelenica, a sva 50m nad njo (navpične pečine) izgubila štreno (do sem sva se rušju lepo umikala). Po mestoma zelo gosti vegetaciji sva prečila v levo skozi, pod, v in končno čez rušje padla…
Leva, desna, pljuča in srce se prebujata iz dremeža. Krma, desna noga, leva palica, leva noga, desna palica. Vdih, globok vdih in kar naprej leva in desna. Modro in jasno nebo, dolg izdih, belina naokoli, gaz je odlična, trda, mestoma ledena. Letiva po snežni preprogi, Pleša, Vrtača, Malo polje, in vdih in izdih. Kako lepo teče, kako modro nebo, in belina. Vdih, cop, cop, izdih. Vdih, sončni vdih pri pastirski koči, dolg požirek iz nahrbtnika, izdih. Tako prijetno je danes sonce, toplo. Vdih, zadihana sva, in preznojena, a letiva z užitkom. Leva, desna, sonce, modrina in izdih. Nov sneg pod A…
Deset dni nazaj sva neuspešno poskušala, kar nama je bilo namenjeno danes. Ob štirih popoldne sva v soncu začela na Ljubelju in se po potki vzpela na sedlo med Zelenjakom in Vrtačo, 1970- m. Od tu proti vrhu Vrtače se pne kar strm greben (SV greben). Midva sva se odločila, da bova z vzponom poskusila prav po grebenu (Klinar opisuje malce drugače: najprej 60m po Osrednji grapi in šele potem na greben, II). Za začetek je greben položen, vendar razbit, tako da je šlo bolje po levi, tik pod grebenom. Po grebenu sem nadaljeval do začetka strmega dela. (Marijana je šla preveč v levo in se je morala…
