Čarobni dan ugaša, stene zamolklo žarijo, rumeno oranžno sonce se sprehaja med cunjastimi oblaki in…
Čarobni dan ugaša, stene zamolklo žarijo, rumeno oranžno sonce se sprehaja med cunjastimi oblaki in se globoko pod menoj počasi potaplja v lesketajoče se Jadransko morje. Iz nižav prileze mrak in kmalu me objame mrzla tema. Preden se zavlečem v puhasto spalko, me zazebe, a to je le telesni občutek. V resnici mi je zelo toplo, kajti vetrovna noč je prijazna, sestra minulega čudovitega dneva. Tudi tu sem in bom doma. ❤️ (Iztok Tomazin, Naveza)
