Nalaganje ...
Kategorija
10.679 novic
Še ena od kolesarskih tur s prstom po zemljevidu, ki je padla na plodna tla. V naravi ni bilo potrebno nič prilagajati, tako kot je bilo planirano, je bilo kar najbolj optimalno. Žal je zadnji odsek prečenja pod grebenom Jauken malo netekoč, ampak nič ne de. Celota je luštna! Najnižja točka je 650 m, najvišja 2209 m, gor-dol pa toliko, da je bilo višincev na koncu krepko čez 2000 m. Zadnji spust smo povišali pod Reisskofel, kar se je izkazalo za piko na i! Poglej si Manjčin filmček !
Ne samo smučarski, tudi kolesarski 'eldorado'. Oglej si filmček ! Baje je potrebno v zapisu dodati še nekaj družabnega, kakšna vaja iz šolskih klopi, ko smo pisali priljubljene doživljajske spise, bo ravno pravšnja. Lahko poskusim. Prvi vzpon se je postavil tako na ostro, da če ne bi bil betoniran, na kolesu ne bi šlo. Ko je betona zmanjkalo, je bilo višje na srečo samo še 'zajebano', tako da je prav lepo šlo. O spustu nimam kaj pisati, je šlo preveč tekoče, razen zgoraj, kjer smo morali potko malo spucati. V pravcati Dolinici smo zaradi nevrisane ceste iskali začetek glavnega vzpona, in ko s…
Zaključek 10. smučarske sezone. Snega je bilo letos res ogromno, žal jo je grdo zagodla pomlad, ki zaradi muhastega vremena in razmer strmih smučin ni omogočala, tako da je veliko novih in zanimivih želja, ki bi bile ob tako debeli snežni odeji verjetno uresničljive, ostalo le v mislih... Še nekaj lepih utrinkov si lahko pogledate pri Boštjanu .
Kolosalni mikado žal manjka, milostni streli prav tako, za vse ostalo je tu Master..., pardon Maurov film ;)
Še ena od PPP, letošnja že tretja. Prosto po Prešernu se to prevede v: po Planinškovih poteh ... ;)
Mauro je skupaj spravil za en celovečerec, tako da tekst odpade! ;)
Sella Nevea, slabih 150 vm po duhamorni cesti na smučišču navzgor. Levo na sneg in po lepih ter zalitih prehodih direktno na obširne in s soncem obsijane pode pod Lopo. Do višine nekje dobrih 1600 m prav obetaven sneg, višje pa na lepem vse hujši gnoj. Ob osmih se je zelo hitro začelo kvariti še vreme. Pogled zgoraj proti Hudemu Vršiču ni bil nič obetaven, spodnji prehod ni več zalit, a bi se s smučmi še dalo kaj sčarati, tako da smo vseeno pritiščali pod steno (2100+ m). Še hujši gnoj, obrnili in se povzpeli na sedlo desno pod Grdim Vršičem, kjer nas je zajela megla. Odnehali v totalnem gnoj…
Končno sem se uspel zmotivirati, da sem uredil morske fotke. Ta lepe so od Luka, ta navadne so moje, za ostale se pa ne spomnim... ;)
Na turo nas je spravil mamljiv zapis s konkretnimi presežniki na italijanskem forumu. Od novega okolje, težav do kakovosti snega in zalitosti - vse bi nam moralo ustrezati 'v nulo'. Izhodišče je Piano Della Guerra, 1070 m (Forni Avoltri), za markacijami 141 (sestop do struge, prečkanje potoka po razmajanem mostičku, zatem po cesti do gozdne meje na 1400 m. Tu smo nadaljevali levo (smer SV) od vpadnice vrha, kjer smo ugledali človeški piki in tudi prehodi so se obetali... Nekaj višje se je vreme začelo kvariti, zabutalo se je, padli smo v meglo, ujeli piki in izvedeli, da smo normalko zgrešili…
Vrh Laške planje in sama Laška planja naju je smučarsko dolgo časa mamila k obisku, na koncu sva pa (zaradi vodnička in lastne nekritičnosti) krepko zamudila, ker so bili spodnji prehodi povsem kopni. Tura je pač zimska in ne pomladna... Tako smo šli na rezervno varianto na sedlo Med Baban. Zgoraj smo za točno 5 minut še ujeli sonce nato pa v čudnem vremenu, ki se ni in ni hotelo odločitisamo za zgago, pociljali proti Vrhu Žlebi, 2335 m. Z njegovega (20 m nižjega) predvrha po JV pobočju na sedlo je smučarija težka nekje za dobro III. S sedla sva z Boštjanom brez 'babe' skočila še na ta Veliko…
Boštjana sem peljal firbce past v Karničarjev smučarski Fritsch-Lindenbach . Moje mnenje je še vedno ostalo, da po tako zračni smeri s smučmi na nogah pač nimam kaj iskati. Tokrat je bil sneg za vzpon malo boljši/trši kot pred leti, tudi izstop sva poiskala nekaj nižje. Boštjan je po prečenju zgornje flanke v levo kar pošteno popraskal po bolj ali manj poprhanem žlebičku, sam pa sem poskusil kakšnih 10 m nižje in vstopil v žleb, ki pada z Dolske škrbine. V njem me je pričakal krajši ledni skokec, ki je bil sicer 'skoraj' navpičen, a prav lušten. V primerjavi z akrobacijami izpred treh let, sv…
Sem bil že večkrat na tapeti, zakaj neki zakrivam ta luštne kolesarske ture. Razlogov je več, glavni je vsekakor, da vsaka potka prenese samo določeno frekvenco obiska. Tako pohodnikov kot kolesarjev. Pa zakrivanje sploh ni tako dosledno, kot nekateri jamrate. Ta 'pravi' ste se dosedaj s pomočjo številnih namigov uspešno prekobacali preko vseh 'ovir'. Prečke okoli Hojce vam pa z Lukom vseeno ne želiva. Še več, prečke vam sploh ne privoščiva! Tisti ta vztrajni, ki se s tem ne boste sprijaznili, boste Prečko vseeno slejkoprej našli... ;) En kratek obisk za pripravo terena. Toliko, da se prevoha…
Nekako so naju le zvabili na prvega tritisočaka, kjer je bilo sicer zelo zanimivo, a je bilo plačilo na koncu le preveliko. Naslednja dneva idealnih razmer v gorah sta šla namreč v maloro zaradi Marijaninih žuljev, prav tam se je tudi pričela višinska bolezen... Do vrha Hochalmspitze (3360 m) je od ceste pri Gmünder Hütte celih 2200 vm, tako da je v takem najbolje takoj pritisniti na plin, da si pač čimprej gor. Kot nalašč je bil Matija razpoložen, tako da smo še v mraku pridno grizli monotono cesto. Ampak takle visok kucelj je očitno bolj psihološko trd oreh, tako da Marijana in Boštjan v bo…