
Na samotnih južnih pobočjih Kepe
Kmalu nad tunelom na cesti v dolino Belce sva se po opuščenem kolovozu spustila v široko/zaprodeno strugo Belce, ki sva jo premostila po deblu, katerega sva (en, dva, tri) vrgla čez potok in na desni tik nad jezom ulovila pot, ki naju je pripeljala na planino Belca. Višje sva se vzpenjala po izjemno prijetnem gozdnem grebenu, kjer je tu in tam moč slediti slabo vidni potki. Kmalu nad grebensko izravnavo (gozdna meja, 1500+ m) se je pot na lepem 'okrepila' in začela prečiti daleč v desno, stran od grebena. Po kratkem času sva obupala nad smerjo in se po gamsici vzpela navzgor, nazaj na JZ greb…



















