Na megleni/sončni Vrtači
Malo po deveti sem vstopil v Suho ruševje, ko se je sonce počasi začelo skrivati za meglicami. Zatem se je v krnici tako zmeglilo, da nisem videl kaj prida dlje od svojega nosu (ki je sicer precej velik :). Pred mano ni bilo nikogar, stare sledi pa je ponoči prekrilo nekaj cm novega snega. Ko je potegnil še močan snežni piš, sem lahko užival v popolni dezorientaciji pozabljen nekje pod vznožjem Vrtače. Samotno. Lepo! Nekako sem le 'točno' vdel strmo snežišče pod Osrednjo grapo (vzhodni žleb) in zgazil na vrh, kjer sta me pozdravila sonce in veter, ki je meglice neusmiljeno preganjal prek greb…
Marijana & Marko Cuderman
