
Hkrati s trpko zavestjo počasnega usihanja moči kot nežen, ranljiv cvet poganja upanje, da se bom…
Hkrati s trpko zavestjo počasnega usihanja moči kot nežen, ranljiv cvet poganja upanje, da se bom znal vrniti k izviru, da bom spet več časa in pozornosti namenjal neštetim drobnim stvarem, mimo katerih sem prepogosto hitel k večjim izzivom, k najvišjim vrhovom in najlepšim razgledom. Da bo srečanje z žuborečim potokom, z gručo v vetru trepetajočih rož, samotnim viharnikom … spet lahko vrhunec dneva. 🔥💙 (Iztok Tomazin, Naveza) 📷Smrekovec




