Mi smo bili takrat družba – z Nejcem, mojim bratom in še nekaterimi. Mislili smo si, da smo tako…
Mi smo bili takrat družba – z Nejcem, mojim bratom in še nekaterimi. Mislili smo si, da smo tako dobri, pametni in telesno pripravljeni, da se nam ne more nič zgoditi. In potem se je zgodila nesreča. Na tem mestu, kjer je Nejca zasul plaz, se takšen plaz utrga morda enkrat na 30 let. Ta nesreča me je tudi najbolj prizadela, šokirala, največ časa sem potreboval, da sem vse skupaj premlel in ugotovil, da je nad nami kljub vsemu še nekdo, ki se odloči, da bo nekaj drugače, kot si si ti sam morda zamislil. (Andrej Štremfelj) 📷 Marko Prezelj, 1991, Kančendzenga
