Kategorija
14.152 novic
Normal 0 21 false false false Ni se zgodilo prvič, da nisva čisto zanesljivo vedela, kam grevaali kam sva prišla. Odpravila sva se na Smokuški vrh (1122 m), katerega pravo ime je menda Vrh Peči, Smokuški vrh pa domačini rečejo bližnjemu prevalu Vrh (868 m). Tak
Tavanja po slovenskih hribihHajnžev Praprotnik 1727 mudeleženci: Sašo, Marjan, Maks, Janeztrajanje: 6 h 40 min višinska razlika: cca 1150 mdolžina: 13 kmZa ves teden po Veliki noči je bila slaba vremenska napoved, le za ponedeljek so bili za obisk gora dobri obeti. Prvotna zamisel je bilo področje Obirja, toda zaradi opravičen
Tomaž ŠarcVremenska napoved za velikonočni ponedeljek je bila sicer "kilava" a je bil preko noči sveže zapaden sneg v višjih legah preveč mamljiv, da se zgodaj zjutraj z Nikom nebi odpravila proti Kriski steni. Avto pustiva na Vršiški cesti, nato skozi gozd, mimo zaspane koče v Krnici lepo zagrizeva
Včeraj Z Stanetom na Velikem Ozebniku. Z vrha nisva odsmučala, podlaga na konkretni strmini je bila pretrda, zato sva sestopila
22.4.2017 4.vzdržljivostni pohod “Po medvedovih stopinjah” – dolžina poti: 61.5 km ! https://www.facebook.com/pomedvedovihstopinjah/ http://www.kocevje.info/tour/vzdrzljivostni-pohod-po-medvedovih-stopinjah-2017/  
Od koče Gilberti Irena in Mojca nadaljujeta na sončno stran Kanina,ostali pa proti sedlu Uršič.Špura lepa po par cm novega snega.Odsmučali smo proti zahodu daleč v dolino in se ponovno vzpeli proti Visokemu Kaninu in zaključili v votlini skoraj na vrhu grape. Ujeli smo krasne razmere za smučanje p
Snežne razmere nad Tamarjem še vedno vredne obiska.Iz Planice z bicikli do snega,naprej sva mi2 pešačila,morda bi bilo bolj smiselno nalepiti kužke,ampak ostali so v avtu.Razmere v Kuloarju so super,vse na široko zalito,tudi strmina nikjer ne doseže 40.stopinj.Naprej proti Jalovcu so po normalki st
Sobotna napoved je bila slaba in je bilo lepo. Nekako tako je zadnje čase kar za pričakovati. Na Veliko Noč bolj ali manj doma v družinskem krogu. Ponedeljkovo vreme me pa prav nič ni ganilo, saj sem imel nahrbtnik že pripravljen. Bil sem v stiku z Heleno, ki bo odšla z družbo proti Kred
Deyan Grm (redbull) - blogAlpinistična in življenjska pot Nejca Zaplotnika (15. april 1952 – 24. april 1983) se je končala pri enaintridesetih letih in čeprav bo od njegove smrti danes minilo že 34 let, njegovo ime poznajo tudi mlajše generacije. Ne le alpinisti in ljubitelji gora.
Včeraj smo se odpeljali proti Dolomitom. Spotoma smo naredili zelo prijeten vzpon in smuk po nedelujočem smučišču od spodnje postaje sedežnice Fodom (malo nad Arabbo) na Belvedere, 2423 m, in nazaj. Prespali smo v Canazeiu in se zjutraj zapeljali do jezera Fedaia, kjer smo izkoristili košarnice (
Časa nisem imel veliko, zato sem izbral Vršič, ki je še odprt in po Pripravniški grapi na greben in naprej na V. Mojstrovko. Zgoraj je bilo od 5 do 10 cm novega snega, sonček se je lepo kazal, skratka bila je jutranja idila, pa še popolnoma sam sem bil. Z vrha sem odpeljal malo po 8h, sneg je bil su
Če izvzamem manjši popravek, smo dosledno (vključno s hitrim dostopom) ponovili turo, ki jo je opisal M`re 6.4. In še vedno je odlična! Na naše veliko veselje je bila Krnica ob 9.00 uri še deviška. Urezali smo vsak svoj podpis v celec, ki je bil lepo vozen. Ko smo ocenili, da nima posebnega smisla r
Zjutraj ob štartu po smučarski progi s Sella Nevea trdo kot beton - še s srenači je ponekod pošteno drselo. Od Gilbertija naprej po novozapadlem južnem snegu odlična danes narejena špura. Tik pod oknom pod Vršiči južen sneg drsel po strmi trdi podlagi, tako da je bilo treba cca. 30 m peš. Ves čas do
Po ogledni turi pred dobrimi štirinajstimi dnevi, je danes napočil dan za pohod s planinci PD Prevalje. Naš cilj je bil v prvi vrsti ogled cvetočega avriklja in vresja, seveda pa tudi želja nekaj narediti za svoje telo in preživeti lep dan v družbi podobno mislečih. Da nam je vse to uspelo in smo pr
Veliki ponedeljek je dan ko se gre v Emavs,lahko pa tudi kam drugam.Jaz se odločim za bližnji Krvavec,ki počiva po zimski smučariji.Rampa na Jezercih je dvignjena zato kolo ostane v prtljažniku.Že pri Rozki je malo pobeljeno od včerajšnega sneženja,a vseeno nesem smuči do plaže.Tam zaprežem pse in p
Vsako leto nastane seznam poti na katere bi rad šel včasih pa se tudi odločam po navdihu.Tokrat pa je bila tura z seznama.Na Veliki planini že nisem bil dobra štiri leta tako da je bila spet vabljiva pa še pomlad je čas cvetenja škrlatnih žafranov ki kot barvne preproge prekrijejo Veliko plani
Tone Toplak Photography - blogPo dopoldanski kuhariji in peki ter obilnem kosilu, za popoldne nisem imel kaj v planu. Po nekaj komentarjih slike šunke na Facebook-u je hitro padla ideja za obisk Uršlje gore in dežurnih kolegov na koči. Hrane je ob praznikih že tako preveč in treba je združiti prijetno s koristnim. Spakiram nekaj
Po turistični jutranji procesiji na normalki Sonnblicka sva nad slapovi nadaljevala v popolno samoto. Sneg je začuda kmalu postal suh in prhek, skoraj pršič, tako da sva z veseljem zarinila na vesine Rifflehohe (35-40°, 400 m), a sva že po 100 m obračala zaradi pokanja, čeprav ne norveška ne kanadska metoda nista kazali na tveganje. Pod pobočjem sva še enkrat pregledala sobotno fotko in na drugi strani potegnila varno linijo do vrha. Po grebenu sva nadaljevala na Neunerkogel, kjer naju je na zelo zračni vesini nekaj deset metrov pod vrhom ustavil zamet na drsni plasti, ki bi pri smučanju zelo "verjetno" splazil. Odsmučala sva proti Riffelhohe, se s smučmi pretoklka čez vršnih nekaj 10 m poprhanih skal (očitno je bilo pred sneženjem spihano skoraj do golega, nov sneg pa se je navkljub "orkanskemu" vetru začuda obdržal). Zatem je šlo prav fantastično vse do slabih 1900 m, kjer sva se pripeljala do normalke Sonnblicka in naju je pričakal rodeo do doline.
Tako s Hocharna kot z Sonnblicka (po normalki) se je brez snemanja smuči še prismučalo do podna. Padlo je nekje 10-15 cm snega, nižje manj, višje več, a je močan veter med sneženjem tudi delal zamete. Hocharn Hocharn ima tako prostrano jugovzhodno pobočje, da se še tako velika množica ljudi porazgubi, še posebno če jih večina zaradi megle zaključi že na polovici, pa tudi ostalih smučin na naši liniji smučanja skoraj nismo opazili. Smo pa zato spet lahko opazovali, da Avstrijci zelo cenijo, če se umakneš hitrejšemu, a tega sami striktno ne prakticirajo. Tako sta bila dva dirkača nemalo presenečena in hvaležna, ko smo se jima neodvisno umikali s smučine, enemu celo dvakrat; v drugo sem mu pojasnil, da pri nas je navada, da se hitrejšemu vedno vljudno umaknemo. Avstrijci pa nasprotno pri manevru prehitevanja, ko zarineš v cel sneg, po pravilu celo malce pospešijo svoj korak. JV pobočje Hocharna je bilo že dolgo na najinem spisku, da ga posmučava v pršiču. Tokrat je bil nov sneg sicer moker, ampak zgornja polovica je bila še vedno super, nižje pa je neenakomerno štopalo, je bil pa zato zaključni rodeo ob slapovih prijazno mehak.
Poročilo, Turni klub Gora: Na vršnem delu naju je spremljala megla, zato pa so bile smuške razmere super, tako sneg (kompaktna in nekoliko mokra vršna plast) kot zalitost. Ker nižje ni bilo megle, sva po spustu z vršne glave nadaljevala s prečenjem Prestreljeniških Vršičev, ki sva jih v celoti prečila zgoraj (na naši strani) in spodaj (na italijanski strani), ter se pod Prestreljenikom spustila na Prevalsko ravan. Prečka na spodnji strani Vršičev (tam sta celo dve rampi, zgornja ni bila zalita, na spodnji pa sva na koncu morala par metrov poštamfati) je bila hudo zračna.