Iz Italije v Nemčijo čez Debenji vrh
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="99"
Kategorija
13.973 novic
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="99"

V soboto sva z Maticem šla iskat ledne razmere. Ker se nisva hotela drenjati v Desnem slapu pod Prisankom, sva se rajši usmerila v Zajzero v sosednji Italiji. Jasno nama je bilo, da ledne razmere najbrž ne bodo pretirano “bogate”. Pa vendar je nekaj otroško navihanega in igrivega, ko gledaš naokrog in po stenah iščeš zaledenele “smrklje”, tako da sva že med vožnjo po dolini stegovala vrate pod vetrobranskim steklom, in gledala naokrog, kje bi lahko jutro pozdravljala kakšna vabljiva zaplata ledu. Sprva sva zagledala slapova v ostenju Nabojsa, ki sta morda celo obetala; potem je prišel v zorni…
V soboto sva z Maticem šla iskat ledne razmere. Ker se nisva hotela drenjati v Desnem slapu pod Prisankom, sva se rajši usmerila v Zajzero v sosednji Italiji. Jasno nama je bilo, da ledne razmere najbrž ne bodo pretirano “bogate”. Pa vendar je nekaj otroško navihanega in igrivega, ko gledaš naokrog
Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica tokrat izjemoma v nedeljo. Zbor pa ob običajni osmi uri na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Najprej klepet ob kavi, potem pa se nas sedem zapelje z dvema avtomobiloma po dolini Sevnične skoraj do Planine pri Sevnici, pri Mašinžagi pa
Romana Ivačič - blog
Legenda pripoveduje, da je nekoč, v davnih časih, v Trbovljah in okoliških krajih živel majhen bradat možic z rdečo čepico, nosil je rudarsko opremo in vedno s seboj prenašal majhno kladivo. Rudarji so ga imenovali Perkmandeljc. Prijaznim rudarjem je kazal, kje naj kopljejo, in jih varoval pred nesrečami. S svojimi čarobnimi močmi je opozarjal na nevarnosti, kot so zasutje ali eksplozije plinov, tako da je s kladivcem trkal po stenah. Če so rudarji v rudniku bili malomarni, požrešni ali nespoštljivi, je postal nagajiv ali celo nevaren. Zgodbe pravijo, da je nagajal tako, da je premikal…
Dušan Rauter (Olson)Meni je to eden najlepših turnih smukov v Chartreuse. Že začetek je veličasten. Smučina te namreč pripelje do malo skrivnostnega samostana kartuzijancev, zadaj pa v jutranji svetlobi uzreš pečine Grand Som. Pot te potem vodi, naokoli, skozi gozd in šele pod vršnim delom, na sedelcu, se odpre osupl
Turni klub GoraDanašnja silvestrska tura je bila sestavljena iz dveh delov. Najprej obisk tržnice nakupovanje sirov in drugih dobrot za silvesterski meni. Potem pa še turnosmučarska tura, ki naj bi bila bolj kratka, ampak se je izkazalo, da s 1050 višincev sploh ni bila tako kratka, samo bolj blizu doma je. Jaz se
Turni klub GoraTurni smuki v francoskih alpah so vedno nekaj posebnega. Morda ne vselej zaradi kvalitete snega, čeprav je skoraj vedno juhuhu. To kar mi je posebno so pogledi na divje granitne vrhove. Spominjajo me na čase, ko sem smuči uporabljala le za dostop ter nanje plezala po špičkah derez. Za januarsko smu
V jutranji svetlobi, ki je naredila dolino Vallee de La Claree čarobno, smo zapustili Refuge de Leval, odsmučali do avta parkiranega v vasici Nevache in se čez Col du Lautaret odpeljali Col de Porte v pogorju Chartreuse. Chamchaude je Michelov hišni hrib. Vrh je zelo lahko dostopen iz Grenobla, z
Turni klub GoraMeni je Vercors zelo ljubo pogorje. Tako posebno je. Visoka planota na kateri so vzdolž posejane ljubke vasice in kmetije, kjer pridelujejo odličen sir. Planoto z dveh strani zapirajo gorske verige. Takrat, ko je nevarnost plazov se da tu varno smučat. Kadar se odpravim sem sama, na krajšo turo, si
Turni klub GoraSprva smo imeli malo višje ambicije, da se povzpnemo na tritisočak Mont Thabor, vendar se je izkazalo, da je bilo sedlo Nevache prava izbira. Ob vijuganju po pršiču smo navdušeno kričali. Mislim, da je to slovenska posebnost, ker francozi tovrstne užitke predelajo kar molče. Navdušenje nas je rzgan
Turni klub GoraTurni smuki v francoskih alpah so vedno nekaj posebnega. Morda ne vselej zaradi kvalitete snega, čeprav je skoraj vedno juhuhu. To kar je posebno so pogledi na divje granitne vrhove. Spominjajo me na čase, ko sem smuči uporabljala le za dostop ter nanje plezala po špičkah derez. Za januarsko smuko
Turni klub GoraKratek povzetek začetkov smučarske sezone, ki je tudi tokrat v znamenju iskanja zime. Očitno je to že postala nova normalnost za smučarske navdušence – saj če imamo na ta račun priložnosti za odkrivanje novih krajev, ni nujno vse slabo. Začeli smo vseeno s preverjenimi cilji. Trinajstega decem
Na novoletni dan smo naredili krožno turo na Schopfing, gor po JZ strani, dol po normalki na vzhod. Pravzaprav je bil vključen še en 250 metrski intermezzo na JZ po lepo opuščenem snegu, na vzhodu se je pa našlo še nekaj pršiča.
*solnograški, tudi pretanek Kam torej, da so bile in ostale padavine, ne predaleč... Obertauern.Nebo ni bilo radodarno, a par cm je par cm svežega. Drevesa bela samo na severni strani prelazaZjutraj parkirišče Gnadealm še skoraj prazno, globoka senca in -15 st. Hitro na smučke in v breg, v dolini je
Letošnja zima se ni začela po naših turnosmučarskih željah. Snega v bližini ni, nebo pa je tedne in tedne brez oblačka. Srbeče podplate je bilo zato treba krotiti z dragimi smučarskimi kartami, za spodobno smučarijo seveda pri sosedih, ki pa nikakor ne vplivajo na gnečo na pistah ali pa s hojo ob nj
Legenda pripoveduje, da je nekoč, v davnih časih, v Trbovljah in okoliških krajih živel majhen bradat možic z rdečo čepico, nosil je rudarsko opremo in vedno s seboj prenašal majhno kladivo. Rudarji so ga imenovali Perkmandeljc. Prijaznim rudarjem je kazal, kje naj kopljejo, in jih varoval pred nesr
Dušan Rauter (Olson)Pot: Trojane, Prvine, po grebenu Čemšeniške planine do koče, mimo ali čez vse vrhove, strm spust na sedlo nad Drenovcem, cerkev Sv. Primož in Felicijan, Prvine, Trojane Čas: 7 ur Tokrat sva si zamislila krožno pot preko grebena Čemšeni
Smukoturnega jamranja nad katastrofičnimi snežnimi razmerami v rodni deželi je bilo eksplicitno in implicitno zaznati že toliko, da je stvar postala preveč duhamorna in je ne kaže repetirati v nedogled. Zato se štirje naivni optimisti, ki smo dan pred iztekom leta nekje silno daleč za devetimi gora
Parkiramo nekaj km na zahodni strani prelaza Obertauern, ob glavni cesti, saj je vožnja po spluženi cesti proti hotelu dovoljena le gostom. Novega je zapadlo 15 cm, v senci in pri -15 st. C in je ostal puhec. Vzpon se po nekaj sto metrih postavi navkreber, višje pri jezeru (zmrznjenemu) naklonina po