V gorah ni nazivov, ni strahu, kaj bo kdo rekel, ni napisanega bontona vedenja, ni pravil poslovnih…
V gorah ni nazivov, ni strahu, kaj bo kdo rekel, ni napisanega bontona vedenja, ni pravil poslovnih pogovorov … V dolini je že toliko zaigranega, da pozabimo, da je zaigrano v resnici igra. Igro smo vzeli za resničnost. Zato nas presenetijo občutki, pogovori in življenje v gorah – ker so to, kar bi morali biti vsak dan. Pristni. Preprosto si. Sproščen, umirjen, čeprav zadihan in malo lačen. (P. Škarja)
