Manj znani sosed Trupejevega poldneva, Bele peči
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kategorija
10.679 novic
Snega pod Vratci je več ali manj normalno veliko. Ko pa se začne ta luštni del (od Malih vratc ob neizrazitem J grebenu direktno na vrh Na križu, bivša Kokrska Kočna), je pa snega le še za vzorec, ker ga je enostavno odpihnilo. Na edinem mestu, kjer se grebenu lahko tako tudi reče, je v sunkih tako nemarno vleklo, da naju je kar prestavljalo in sva raje po pameti obrnila nazaj...
Pred leti smo bili še s trdaki tam gor večkrat v gosteh in vedno je bilo fajn. Tokrat je bilo še bolj; se boljše kolo res hudičevo pozna. Sam greben je še vedno strašno lušten in (takrat ne bi verjeli za živo glavo) tudi v celoti prevozen, edino eno samcato kratko mesto navzgor se nama z Lukom ni pustilo ugnati. Žal je pa del single pred Travnikom padel za napredek, nekaj 100 m nove vlake. Večina fotk je ukradenih iz Lukovega fotkiča in tudi z morebitnimi namigi je presneto težko pogruntati, katere so to. Lahko se pa, bralec, pohvališ! Kakorkoli, zadnja pred sneženo zimo...
V tretjem poskusu je le uspelo zastaviti in odpeljati turo tako, kot se spodobi.
V mrzli megli smo trpeli (in zaradi gozdarjev in njihove presnete nove razrite ceste tudi za uro podaljšali vzpon) do "spokojne gorske koče", kjer se je nad nami odprlo brezgrajno modro nebo. Idila ni trajala dolgo , nas je pa zato v zameno vse do vrha ob spremljavi vetra in megle pošteno zeblo... ;)
Tokrat sva greben prečila tja in nazaj in začuda je ponavljanja bolj malo, ker se V polovica grebena vozi po različnih potkah. Pa tudi Z del se da potegniti tako, da se v eno smeri preči 'nadstropje' nižje. Naslednjič! Ko bo čas, sledi filmček v HD, lansko delno prečenje grebena je v HD izgledalo takole .
Po hribih sem začel hoditi teden po , po mesecu sem si s kolesom privoščil kratke-lahke lokalne potke, po dveh mesecih sem se lotil prvih resnih kolesarskih tur. Železje je še vedno v rami, mišice-vezi tudi še niso v prejšnjem stanju, tako da so včasih po turi boleče utrujene in naslednji dan neuporabne, ampak tega je vedno manj... ;) Hvala vsem za dobre misli!
Po premisleku bom turo vendarle opisal ( filmček od lani ). Množičnosti vsekakor ne bo, šatlanje je praktično nemogoče, tudi škode na potkah ne bo. Nasprotno - spodnji del mulatjere na Ojstrnik bomo ohranili, da se ne bo zarasla. Pa tudi zaključna potka v dolino bo lepše sledljiva! Uvodna cesta je bila tudi letos navkljub 20T zobniku še vedno zelo strma, mulatjera na Ojstrnik je po našem lanskem čiščenju ostala v celoti vozna (potrebno bo še malo zožiti nekaj smrek, ki preraščajo mulatjero), posebno prijetno presenečnje je bil spust v Ukve, ki smo ga lani temeljito očistili vsega podrtega dre…
Dobrohoten nasvet, da milostni strel ne bo potreben. Vodole se že sliši zelo čudno, raje pusti na miru! ;)
Najvišjega med Poliškimi špiki sva spoznala še pred križem (takrat je vrh premogel 'le' Deffarjev zvon), dokler naju ni pred leti pozimi na vrhu povsem nepričakovano (glede na najine arhivske fotke so ga postavili konec leta 2006). Ves nekakšen bleščeče zmečkan, popoln tujek takratne nedotaknjene beline na vrhu Montaža. Takšnega nemarneža res ne srečaš kar tako in še nekaj let po tem sva se spraševala, kaj se je zgodilo Deffarjevemu zvonu, ki ga iz snega ni bilo videti. Po tistem sva bila še parkrat na vrhu, vedno pozimi, tokrat pa je neprilika nanesla, da sva Špik nad Policami obiskala polet…