Marsikaj so me naučili ljudje, ki se na čisto drugem koncu sveta pehajo za pest riža in za borno,…
Marsikaj so me naučili ljudje, ki se na čisto drugem koncu sveta pehajo za pest riža in za borno, napol podrto streho nad glavo. Naučili so me čakati na ljubezen in ljubiti čakanje, ki je lepše od dejanja samega, naučili so me veseliti se drobnih stvari, ki so na prvi pogled videti čisto vsakdanje, in ne le hlepeti za velikimi dogodki na mejah svojega bivanja. Spoznal sem, da lahko dosežem tudi tisto, kar je videti neskončno daleč, nedosegljivo, če le hočem biti enako neskončno potrpežljiv, če se le znam podrediti enako nedosegljivemu hrepenenju. (Nejc Zaplotnik)
